Tudi bršljan se kot zimzelena rastlina veliko uporablja pri božičnih okrasitvah, kjer se ponavadi uporabljajo samo vejice. Drugače pa je bršljan tudi priljubljena sobna rastlina, zelo nezahtevna za gojenje, ki skrbi za boljši zrak v prostoru.

Bršljan-simbol nesmrtnosti

Bršljan so častili že stari Egipčani, tam je bil znan kot Ozirisova rastlina. V antični Grčiji in Rimu pa je bil bršljan skupaj z grozdjem simbol Dioniza in Bakhusa – bogov vina, cvetja, plodnosti, veselja in veseljačenja. Veljal je za simbol nesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Včasih so z njim in drugim zelenjem krasili »bogkov kot«, odganjal pa naj bi tudi zle duhove. V predkrščanski dobi je bršljan simboliziral večnost življenja.

Po ljudskem verovanju naj bi podaljševal življenje, neveste pa so bršljanovo listje na poročno noč skrile pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, možje pa ostali poskočni…

Domovina navadnega bršljana je Evropa in Azija. Obstaja veliko sort te rastline, ki se razlikujejo po barvi, velikosti ali obliki listov.

Gojenje bršljana 

Kot smo že omenili je za gojenje nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva tako v temnejših kot v bolj svetlih prostorih.

Rastne razmere ugodne za bršljan

Najdemo ga v obliki plezajočega ali vzpenjajočega grma (potrebuje oporo) in lahko zraste tudi do 20 metrov visoko in doseže starost do 500 let. Raste na deblih dreves, ograjah, zidovih, pečinah, hišah,…

Zanj je značilno, da imajo necvetoči poganjki drugačno obliko listov, kot cvetoči. Je zimzelena rastlina z bleščečimi listi.

Cveti jeseni (v naravi, v stanovanju zelo redko), septembra in oktobra, cvetovi imajo obliko kobulastih socvetij, iz cvetov se kasneje razvijejo temno modri plodovi – jagode. Plodovi predstavljajo hrano za ptice, ki istočasno poskrbijo tudi za raznašanje semena.

Zalivanje in gnojenje bršljana

Ker bršljan ne pozna obdobja mirovanja, ga moramo redno zalivati preko celega leta. Redno ga tudi gnojimo (vsakih 14 dni vodi za zalivanje dodamo nekaj tekočega gnojila za zelene rastline).

Ustrezen substrat

Dobro uspeva tako v vrtni zemlji, kot tudi v zemlji za lončnice. Presajamo ga bolj redko, vsake dve leti oz. ko postane lonček premajhen. Razmnožujemo ga lahko s potaknjenci ali grobanje, obrezujemo ga pa le, če želimo imeti bolj razvejano rastlino.

Zaščita pred škodljivci in boleznimi

Bršljan radi poleg uši in kaparjev, napadejo tudi tripsi in navadna pršica. V tem primeru je rastlino potrebno poškropiti z ustreznim insekticidom.

Bolezni niso pogoste, spremembe na listih ali koreninah ponavadi nastanejo zaradi neprimerne vzgoje (preveč vode, premalo svetlobe, preveč direktnega sonca…).

Bršljan za razliko od bele omele ni zajedalec. Drevo mu služi le kot opora, na katero se pritrdijo oprijemalne korenine. Škodo povzroči le, če se preveč razraste in jemlje drevesu svetlobo.

Zdravilna rastlina v ljudskem zdravilstvu

Bršljan je tudi zelo znana zdravilna rastlina, ki je lahko ob nepravilni uporabi tudi strupena. Najbolj s pridom ga uporabljata kozmetična (proticelulitne kreme) in farmacevtska industrija (sirup proti kašlju).

V ljudskem zdravilstvu so cvetove, ki so jih namakali v vinu so uporabljali za blaženje drisk, glavobola in bolečin v ušesih. Iz listov so kuhali čaj, ki se je uporabljal za zdravljenje katarjev, čiščenje kože, ter zdravljenje čirov in revma.
Bršljan se redno uporablja tudi pri izdelavi velikonočnih butaric.