Skip to main content
božična smreka

Božično drevo naj vas razveseljuje celo leto

Božično drevo je posebna oblika prastarega praznovanja zimskega mlaja že pred več kot 3000 leti. Za nastanek in pojav božičnega drevesca obstaja veliko teorij. Še preden je drevo postalo sestavni del božiča je pomenilo simbol upanja in veselja.

Božično drevo skozi zgodovino

Okrog 1300 let pred Kristusom so bile v središču palme, ki so postale simbol končanega leta.
V starem Egiptu so ob zimskem solsticiju – najkrajšem dnevu v letu – v domove prinesli zelene liste datljevca. Ti naj bi simbolizirali zmago življenja nad smrtjo – zmago svetlobe nad temo (po solsticiju se prične dan podaljševati).
Keltski druidi so okraševali hraste s sadeži in svečami, da bi počastili bogove odgovorne za žetev in obstoj svetlobe.
Tudi Rimljani so ob praznovanju solsticija okraševali zimzelene jelke in nanje pritrjevali sveče. V ta namen so prirejali celo festival, imenovan saturnalije, ki je bil posvečen Saturnu, bogu časa in izobilja. Saturnalije so trajale od 17. do 21. decembra.

V srednjem veku so Germani in Skandinavci postavljali zimzelena drevesca v domove, ker so simbolizirala upanje na prihod pomladi.

božična smreka z jabolki

Prva božično smreka

Prvo božično drevesce naj bi se pojavilo v Alzaciji v 17. stoletju (l. 1605). Okrašeno je bilo s hostijami in jabolki. Od tu se je šega razširila po vsej Nemčiji, predvsem po protestantskem severu.

Prvo z okrasjem in darovi okrašeno drevo se po poročilih pojavi v 18. stoletju v različnih pokrajinah Nemčije, Švedske in Švice. Sprva so bila božična drevesca mestna šega, ki si je le počasi utirala pot na podeželje. Katoličani so se na začetku branili božičnih drevesc, ker je bila to protestantska šega.

Ob smreki in iglavcih so ljudje včasih uporabljali tudi pušpan, božje drevce ali tiso.

Preberite tudi članek: Božična zvezda

Prva slovenska božična smreka

Na slovenskem naj bi prvo božično drevesce postavil ljubljanski pivovar leta 1845, ki je bil nemškega rodu.

Na začetku so božično drevesce postavljali uradniki, trgovci in obrtniki, ki so tudi bili večinoma nemškega rodu. Na slovenskem podeželju se je postavljanje božičnega drevesa razširilo šele po prvi svetovni vojni in izrinilo drug podoben običaj, ko so ljudje smrečice (okrašene ali neokrašene) zatikali v sneg, kasneje pa jih obešali v hišo, vendar z vrhom navzdol. Na njih so obešali sadje, orehe, lešnike ter domače pecivo, sveč pač ne, ker so se preveč bali požara.

Med Slovenci je ta šega sprva veljala za nemško in so se je izogibali.

Okraševanje božične smreke drugod po svetu

V Ameriko so prvo božično drevo postavili leta 1830 pod vplivom nemških izseljencev.
Proti koncu 19. stoletja so se v ZDA pojavila tudi že prva umetna drevesca, ki so bila izdelana iz pobarvanih ptičjih peres. Po drugi svetovni vojni so peresa nadomestili s krep papirjem, kasneje s svilo, stekleno volno in umetnimi masami.

Okraski na božičnem drevescu

Okraski na božičnih drevesih oziroma novoletnih jelkah izvirajo še iz antičnih in predantičnih časov. S svečami naj bi drevesa okraševali že stari Indijci.

Prvi okraski na drevescu so bila jabolka, kajti božično drevo naj bi simboliziralo rajsko drevo, šele kasneje so ljudje pričeli uporabljati tudi druge okraske. Industrijska izdelava okraskov se je pričela proti koncu 19. stoletja v Nemčiji in na Češkem, od koder so jih potem izvažali po vsej Evropi in v ZDA.

umetna božična smreka

Umetno ali naravno božično drevo?

Ali z nakupom umetnega drevesa res ščitimo naravo in ohranjamo gozdove? Seveda ne, za izdelavo takega drevesa porabimo veliko energije in surovin, ki pripomorejo večji onesnaženosti zraka in s tem posredno k propadanju gozdov. Res je, da umetno drevo zdrži dlje, vendar kaj pa potem, ko se ga odločimo zamenjati. Kot odpadek predstavlja veliko obremenitev za okolje.

Naravna smreka – gojenje v loncu

Kaj pa prava smrečica? Slovenija, kot pretežno gozdnata dežela, s tem ne bi smela imeti težav. Še posebej, ker se zarašča vse več kmetijskih površin.

Če se odločimo za nakup naravne smrečice, izberemo tisto, ki je označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije. Tako smo lahko prepričani, da smo kupili smrečico, ki je bila posajena v ta namen ali bila posekana brez, da bi s tem škodili naravnemu okolju.

Slaba lastnost pravih smrečic je, da rada odvrže iglice, dobra pa, da ne predstavlja večje obremenitve za okolje tudi potem, ko jo zavržemo.

V zadnjem času se več ljudi, odloča za nakup smrečice v loncu, ki jo lahko kasneje posadimo na vrt, obstaja pa tudi možnost izposoje ali posvojitve drevesa.

sobna jelka

Sobna smreka

Poleg klasične jelke in navadne smreke, obstaja še veliko drugih sort iglavcev, ki jih lahko uporabimo v ta namen (srebrna smreka, kavkaška jelka, omorika,…). obstaja pa tudi iglavec, ki ga lahko gojimo kot sobno rastlino. Imenuje se sobna smreka ali po latinsko Araucaria heterophylla.

Včasih je bila v gospodinjstvih veliko bolj prisotna, vendar jo je centralno ogrevanje izrinilo, ker ne mara pretoplih prostorov.
Sobna smreka je majhno drevo, z vodoravnimi vejami in tankimi, vendar zelo ostrimi iglicami. Od jeseni do pozne pomladi jo imamo v stanovanju, čez poletje pa jo prestavimo na prosto, vendar ne na direktno sonce. Postavimo jo na hladno in senčno mesto. Lahko jo zakopljemo z loncem vred.

Zalivanje smreke v loncu

Najbolje prenaša temperature med 18° in 22°C, ne prenese pa temperatur nižjih kot 5°C.
Slabo prenaša sušo, zato jo moramo redno zalivati. Ker ne prenaša apnenca jo moramo zalivati z deževnico ali postano vodo. Posaditi jo moramo v kisel substrat, torej v tako zemljo kot sadimo rododendrone in azaleje. Ko smreka doseže višino 1 metra, jo ne presajamo več, ampak samo zamenjamo zgornjo plast zemlje.

Gnojenje sobne smreke

Rastlino gnojimo v času rasti in sicer 2x tedensko s tekočim gnojilom za zelene rastline. Če jo imamo poleti na prostem, lahko uporabimo gnojilo za rododendrone.

Ne zamudite ničesar.

Ostanite v stiku z nami in redno vam bomo svetovali glede oblikovanja in nege vaše zelene oaze.

Izpolnite, prosimo, spodnja polja in potrdite prijavo na e-novice.