Škodljivci balkonskih rastlin

Skrb za zdrave balkonske rastline se prične že z nakupom. Izbrati moramo zdrave, močne in dobro raščene rastline.

Ob tem preverimo tudi ali so na rastlini že vidne kakšne poškodbe. Pregledamo pa tudi, da na rastlini ni vidnih škodljivcev niti znakov bolezni. Šibke in poškodovane rastline so tako za napad škodljivcev kot tudi bolezni bolj dostopne.

Po sajenju rastline redno pregledujemo. Če na njih opazimo kakšnega škodljivca tudi nemudoma ukrepamo. Kajti, če smo pri tem premalo pozorni, lahko rastline ob močnem napadu tudi propadejo.

Listne uši

Listne uši so velika nadloga, ki jo srečamo tako na balkonskih rastlinah kot tudi drugod. Spadajo med najpogostejše in najnevarnejše rastlinske škodljivce, saj prenašajo kopico virusnih bolezni.

Prehranjujejo se s sesanjem rastlinskih sokov in jih zato uvrščamo med sesajoče škodljivce. Izjemno hitro se razmnožujejo in imajo lahko letno tudi več kot 10 rodov. Samice lahko poleti ležejo žive potomce, drugače se razmnožujejo z jajčeci. Večina rodov nima kril. Ko posesajo več hrane kot jo potrebujejo začnejo izločati večje količine medene rose, s katero se prehranjujejo mravlje.

Če na rastlini opazite mravlje, to pomeni, da tudi uši niso daleč. S sesanjem uši povzročijo zvijanje in kodranje listov, ki tako ne morejo opravljati svoje funkcije. Na medeno roso se rade naselijo glivice sajavosti zaradi katere liste počrnijo.

Na balkonskih rastlinah se najpogosteje pojavljajo:

  • krompirjeva uš
  • bombaževčeva uš
  • siva breskova uš
  • zelena ali črna fižolova uš

Rastlinjakov ščitkar

Je sorodnik kaparjev, ki se pojavlja na večini okrasnih rastlin in tudi na paradižniku, bučkah, kumarah in celo na plevelih (rogovilček, kurja črevca).

Odrasle živali imajo krila odletijo ob najmanjšem tresljaju. Ličinke so zelo majhne in podobne kaparjem. Zanimivo je, da je pred 30-imi leti živel samo v rastlinjakih, sedaj pa se je prilagodil življenju tudi izven zaščitenih prostorov.

Rastlinjakovega ščitkarja je zelo težko zatreti, ker se hitro razmnožuje in seli po rastlinah. Samica odloži 100-200 jajčec iz katerih se po 2 tednih izležejo ličinke. Po mesecu in pol (14°C) se razvijejo odrasli metuljčki. Pri temperaturi 24°C traja razvoj le dva tedna. Listi, ki so napadeni porumenijo in odpadejo.

Tobakov ščitkar

Se pojavlja pri nas v zadnjih letih, kot karantenski škodljivec. Odkrili so ga na božičnih zvezdah. Je nekoliko manjši od rastlinjakovega ščitkarja.

Kapar

Kaparji so žuželke, katerih samičke se v odraslem stadiju ne gibljejo. Na rastlini so pritrjene na stalnem mestu, kjer izsesavajo rastlinski sok. Njihovo telo je prekrito s ščitkom ali kapico. Poznanih je veliko vrst kaparjev, ki so različnih barv, oblik in velikosti. Njihovi ščitki so največkrat okrogli ali podolgovati ter merijo 2–5 mm.

Kaparji sesajo na listih, steblih, sadežih, vejicah ali skorji gostiteljskih rastlin. Ker se hitro množijo, lahko popolnoma prekrijejo stebla ali skorjo. Napad ene rastline krnijo in se deformirajo. Listi rumenijo in odpadajo. Rastline oslabijo, poleg tega jih prekrije medena rosa, ki jo kaparji izločajo ob hranjenju. Na njej se razvijajo sajaste plesni.

Volnati kapar

Se pojavijo na bršljankah jeseni in pozimi. So izjemno trdoživi in jih težko uničimo.

Resarji ali tripsi

Pri nas se pojavljata tobakov resar, ki živi na prostem in cvetlični oz. kalifornijski resar, ki živi v rastlinjakih. Sprva sta večje škode povzročala na pelargonijah, sedaj pa jih tudi na drugih balkonskih rastlinah.

Resarji so zelo majhni (1,4 mm) in jih s prostim očesom težko opazimo. V večjem številu se pojavijo pri višjih temperaturah. Lovimo jih na rumene lepljive plošče. So sesajoči škodljivci, ličinke sesajo na listih, ki postanejo deformirani. Odrasle živali sesajo cvetove, kjer se na izsesanih mestih pojavijo belo-sive lise.

Pršice prelke

Se pojavljajo v vročih poletjih in jih najdemo na večini okrasnih rastlin. S prostim očesom niso vidne, na rastlinah pa opazimo poškodbe in tanko pajčevino na spodnji strani listov.

Pršice sesajo predvsem na spodnjih straneh listov in povzročijo, da se le ti razbarvajo. Listi prenehajo z rastjo in odpadejo. Za zatiranje pršic uporabljamo akaricide, kajti pršice spadajo med pajkovce in imajo 4 pare nog.

Mehkokožne pršice

Te pršice se pojavljajo tako na sobnih kot balkonskih rastlinah. Tudi te pršice so izjemno majhne. Sokove sesajo iz rastnih vršičkov in povzročajo zvijanje listov, listi pa lahko tudi zakrnijo. Mehkokožne pršice najdemo tudi na bršljankah, kjer se na listih pojavijo plutaste tvorbe.

Listni zavrtači

Listni zavrtači ali minerji kot jih tudi imenujemo spadajo med novejše škodljivce balkonskih rastlin. Njihove ličinke, ki se izležejo iz jajčec, se zavrtajo v notranjost, kjer se prehranjujejo z listnim tkivom. To se na listu opazi kot vijugasta črta.

Ko ličinka odraste se po nitki iz lista spusti v zemljo, kjer se zabubi. Na leto imajo lahko tudi več rodov. Zatiramo jih tako mehansko kot kemično. Odrasle mušice lovimo s pomočjo rumenih lepljivih plošč, ličinke in jajčeca pa zatiramo s škropljenjem. Če poškodovanih listov ni veliko, jih enostavno odstranimo in zažgemo.

Gosenice

Vzgoja balkonskih rastlin nekako sovpada z razvojem metuljev, zato na njih pogosto najdemo gosenice, ki lahko v kratkem času naredijo veliko škode. Na začetku jih težko opazimo, ker imajo varovalne barve (od zelene do rjave ali sive) in se skrivajo pod listi ali pa v zemlji in so aktivne predvsem ponoči. Proti njim se borimo z zalivanjem in škropljenjem rastlin. 

Polži

Povzročajo velike škode z objedanjem in so nevarni zlasti pri vzgoji mladih rastlin. Skrivajo se na senčnih in vlažnih mestih, zvečer pa gredo na uničevalski pohod. Proti njim se borimo z nastavljanjem vab ali z ročnim obiranjem. Zelo radi imajo surfinije in žametovke (tagetes).

Talni škodljivci

Pridejo v balkonska korita najpogosteje z doma pripravljenimi mešanicami in lahko naredijo veliko škode z objedanjem korenin. Med te spadajo strune, ogrci majske in junijskega hrošča, ličinke rilčkarjev, koreninske uši,…

Listna stenica

Zelena smrdljivka je spomladi in poleti zelene barve, jeseni pa se obarva v rjavo. Ima plosko telo in je pogosta na vrtnih rastlinah, jagodah in malinah, najdemo jih pa tudi na balkonskih rastlinah. Iz žlez izpušča smrdljive izločke. Razvojni ciklus stenic poteka od jajčeca preko ličinke do bube in odrasle živali. Sesajo rastlinske sokove s pomočjo ustnega aparata in poleg tega da povzročajo poškodbe, prenašajo tudi številne bolezni.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart