Bolezni in škodljivci paprike

Paprika je priljubljena vitaminska bomba, ki izvira iz Amerike. Spada med plodovke, rada ima veliko toplote, pridelujemo jo lahko na vrtu, v rastlinjakih in tudi v visokih gredah in loncih.

Plodovi so različnih oblik (okrogli, podolgovati, špičasti…) in številnih barv. Zelo je občutljiva na nihanje temperature (ne hitimo s sajenjem na prosto), tudi premočno sonce ji ne prija, saj lahko pride do sončnih ožigov na listih in plodovih. Ob ugodnem vremenu pa nas lahko s svojimi plodovi razveseljuje pozno v jesen. Plodovi vsebujejo ogromno vitamina C, celo več kot agrumi.

Padavica sadik

Mlade sadike paprike so občutljive na napad talnih gliv, ki povzročajo padavico sadik. Zato je pri vzgoji potrebno paziti za ustrezno zalivanje in izbiro kvalitetnega zračnega substrata. Znaki bolezni: pri sadikah , ki že imajo lističe se stebelca stanjšajo, porjavijo in nato poležejo. Bolezen lahko okuži tudi kaleče seme, taksne rastlinice sploh ne vzklijejo. Za pojav bolezni je odločilna prevelika vlaga oz. preobilno zalivanje.

Talne glive prizadenejo seveda tudi številne druge vrste.

Siva plesen

Se ponavadi pojavi v rastlinjakih. Okužuje poganjke in plodove, ki se posušijo in odpadejo. Na steblih okuženih rastlin se pojavijo eliptične pege, ki so prekrita s plesnivo puhasto prevleko sivorjave barve. Bolezen se pojavi zaradi povečane vlage, slabe osvetlitve in nižjih temperatur. Rastline, pretirano gnojene z dušičnimi gnojili, so bolj občutljive in dovzetne za bolezen. Pomembna je tudi higiena (redno odstranjevanje ostankov rastlin). Za preprečevanje pojava lahko veliko storimo sami, z vzdrževanjem nizke zračne vlage in ustrezne temperature (redno zračenje) in zmernim gnojenjem. Priporočamo uporabo kapljičnega namakanja.

Paprikova plesen/ gniloba plodov paprike

Poleg paprike okužuje tudi paradižnik, buče, melone, kumare, fižol in druge. Je zelo nevarna bolezen, ki lahko popolnoma uniči pridelek.

Najprej bolezen prizadene korenine in del stebla pri tleh. Tam se pojavijo vodene pege, ki se kasneje črno vijolično obarvajo in se širijo navzgor po steblu. Rastlina veni in se posuši. Okužijo se lahko tudi listi in plodovi. Na listih se pojavijo okrogle rjave pege, na plodovih, ki najprej postanejo vodeni pa bela plesniva prevleka.

Tudi tu je najboljši preventivni ukrep pravilna oskrba z vodo.

Pepelovka paprike

Se lahko pojavi v vseh stopnjah razvoja rastline in jo je težko opaziti. Prizadene predvsem liste, kjer se na spodnji strani listov pojavi bela prevleka. Na zgornji strani list pa se pojavijo svetlo zelene pege. List kasneje porumeni, se zvije navzgor, veni in odpade. Bolezen najprej prizadene starejše liste. Plodovi so zaradi odpadanja listov izpostavljeni soncu, kar lahko privede do ožigov.

Poleg paprike gliva okužuje tudi druge rastline: jajčevec, čebulo, paradižnik in tudi številne okrasne rastline. Obolele rastline nemudoma odstranite. Na bolezen so bolj občutljive pekoče paprike. Izberite odporne sorte.

Škodljivci

Papriko imajo radi tudi škodljivci. Po presajanju se mladih rastlin lotijo bramorji. Tudi polži si jo radi privoščijo in niso prav nič izbirčni. Na paprikah najdemo tudi listne uši, resarje, pršice, gosenice in stenice.

Listne uši

Listne uši so drobne živali, ki napadajo skoraj vse rastline. Živijo v kolonijah, najpogosteje na spodnji strani listov, najdemo jih tudi na popkih in mladih poganjkih kjer sesajo rastlinske sokove. Poleg tega so lahko odgovorne za prenos virusnih bolezni, zato jih je potrebno zatirati. Napadene rastline imajo obledele liste, ki se zvijajo, prav tako rastni vršički. Značilen znak prisotnosti listnih uši je tudi pojav medene rose in mravelj. Za preprečevanje pojava lahko uporabimo rumene lepljive plošče, na vrt privabljamo koristne organizme (pikapolonice, hoteli za žuželke). V primeru prerazmnožitve pa posežemo po naravnih insekticidih, kot je npr. Substral Naturen naravni insekticid proti listnim ušem.

Več o zatiranju bolezni paradižnika si preberite tukaj> 

Resarji

Resarji so majhne žuželke, proste očesu skoraj neopazne, ki sesajo rastlinske sokove in povzročajo škodo na številnih rastlinah. Najbolj nevarna predstavnika sta tobakov in cvetlični resar.

Napadeni listi imajo srebrnkast sijaj in se v sončnem vremenu svetijo. Takšni listi ne morejo več dobro opravljati svoje funkcije in lahko postanejo vstopno mesto za bolezni. Tudi resarji so poznani kot prenašalci virusnih bolezni. Ne napadajo pa samo listja temveč tudi cvetove in plodove, ki so deformirani ali celo prenehajo z rastjo.

Resarje lovimo na modre lepljive plošče. Drugače pa je potrebno na vrt privabiti čim več koristnih predatorjev. Če je napad hud uporabite insekticid.

Pršice

V vročih in suhih poletjih lahko veliko težavo povzročajo navadne pršice. Te se zelo rade pojavijo tudi v rastlinjakih. Pršice spadajo med pajkovce in povzročajo velike škode pri pridelavi zelenjave kot tudi na okrasnih rastlinah in sadnem drevju. So izjemno majhne.

Tudi pršice sesajo rastlinske sokove na spodnji strani listov. Listi se sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov, včasih tudi plodov lahko opazite tudi nežno pajčevino, znak da so prisotne pršice v velikem številu.

Prerazmnožitev pršic skušamo preprečiti z dvigom zračne vlage (oroševanje listov) in odstranjevanjem plevelov ter okuženih rastlin. Za kemično zatiranje se uporabljajo akaricidi.

Gosenice

Gosenice se najprej lotijo objedanja listov, potem pa se zarijejo v plod. Gre za gosenice nočnih metuljev – sovk, južne plodovrtke ali koruzne vešče.

Gosenice najlažje poberemo z roko. To moramo storiti še preden ze zavrtajo v plod. Tudi insekticide uporabimo preden se gosenice preselijo v plod.

Strune

Tudi strune lahko povzročijo veliko škode z objedanjem korenin. Škode se pojavljajo skozi celotno rastno dobo.