Naravno nad bolezni paradižnika

Vreme z izmenjajočimi se obdobji deževnega in sončnega vremena ter nihanjem temperature je kot nalašč za pojav različnih rastlinskih glivičnih bolezni. Pojavljajo se na vseh vrstah in oblikah rastlin tako na okrasnih rastlinah, kot tudi na sadnem drevju in zelenjavi.

Rastline, ki so v dobri kondiciji lažje kljubujejo napadom, pa vendar jim je v tem času potrebno nameniti nekoliko več pozornosti in jih redno pregledovati in opazovati. S pravočasnim odkritjem bolezenskih znakov, se tudi večajo možnost, da se bolezen pravočasno zaustavi.

Dodatne težave v tem času povzročajo tudi polži, ki jim takšno vreme še posebej prija. Poškodovane rastline in objedene rastline so za bolezni še bolj dovzetne kot sicer.

Za dobro kondicijo rastlin poskrbite sami z redno oskrbo: gnojenjem, uporabo sredstev za krepitev rastlin, odstranjevanjem poškodovanih delov rastlin, odstranjevanjem plevelov in rahljanjem zemlje. Seveda ne pozabite na redno oskrbo z vodo in na zastiranje.

Trenutno nas najbolj skrbi za paradižnik, ki je na začetku rasti in je zaradi neprijaznega vremena še posebej izpostavljen. V nadaljevanju vam bomo opisali najbolj pogoste bolezni, ki se na paradižniku pojavljajo in kako se pred njimi zaščititi.

Paradižnikova (krompirjeva) plesen (Phytophtora infestans)

Je najpomembnejša glivična bolezen paradižnika, poleg tega pa lahko okuži tudi krompir. Za njo je značilno rjavenje listov ter rjavenje in gniloba plodov.

Raziskovalci domnevajo, da prve okužbe na paradižniku izvirajo iz okuženih krompirjevih rastlin.

Bolezenski znaki

Bolezenski znaki se najprej pojavijo na listih in šele nato na plodovih. Tako se na starejših listih pojavijo sivozelene oz svetlo rjave pege, ki imajo na spodnji strani plesnivo prevleko snežno bele barve, ki je vidna le ob rosi ali dežju. Okuženi listi kasneje potemnijo in se posušijo.

Nasploh je razvoj in hitrost širjenja bolezni odvisen od vremenskih razmer. V vlažnem vremenu se okužba hitro širi in lahko v nekaj dneh uniči celo rastlino.

Na steblu se pojavijo sivo črne elipsaste lise, na mestih, kjer se zadržuje voda.

Gliva lahko okuži tudi plodove. Okužba se izvrši skozi pecelj, okuži pa lahko tako zelene kot tudi že obarvane plodove. Na okuženem mestu se pojavijo temne vdrte pege, ki postanejo bronaste barve. Plod porjavi, razpoka, meso pa postane trdo. Gliva se tako širi po naprej in uniči cel plod.

Gliva za svoj razvoj potrebuje temperaturo 20°C ali več, poleg tega se mora na listih oz. plodovih biti 6-12 ur zadrževati voda (kapljice dežja ali rose). V območjih z veliko dežja in na območjih z veliko rose so ti pogoji izpolnjeni že od sredine junija naprej.

Če se temperatura zraka dvigne nad 30°C nevarnosti za okužbo ni več, niti ponoči. Inkubacijska doba za okužbo je odvisna od temperature. Pri temperaturi 20-25°C traja inkubacijska doba 3-4 dni, pri temperaturi 10°C pa 6 dni.

Vse sorte paradižnika niso enako občutljive na okužbo. Popolnoma odpornih sort ni! So pa grmaste sorte bolj ogrožene kot tiste, ki jih gojimo ob opori. Na njih se zaradi bolj goste rasti voda na listih zadrži dlje časa.

Gliva poleg krompirja in paradižnika okužuje tudi druge rastline iz družine razhudnikovk : papriko in jajčevec, poleg njiju pa še grenkoslad, pasje zelišče, kristavec,…

Bolezen je nekdaj povzročala manj težav, ker je bil prisoten manj agresiven sev te glive. Večje težave povzroča v osrednji Sloveniji, kjer je višja zračna vlaga, manj na Primorskem in v Prekmurju.

Siva plesen (botritis) (Botrytis spp.)

Povzročitelja bolezni najdemo na številnih gojenih in samoniklih rastlinah. Povzroča bolezni na kalčkih, mladih rastlinah in sadikah ter gnitje čebule, paradižnika, paprike, jajčevcev, rabarbare, motovilca, špinače, graha, fižola, beluša in črnega korena. 

Bolezenski znaki

Bolezen se pojavlja tako na prostem kot tudi v zavarovanih prostorih (rastlinjaki, tople grede). Da trosi glive vzkalijo je dovolj že kapljica vode. V plod se lahko prebijejo tudi skozi nepoškodovano povrhnjico in se nato širijo po notranjosti. Po nekaj dneh se na okuženem odmrlem tkivu pojavi siva plesniva prevleka. Le to raznaša veter in tako širi okužbo.

Gliva lahko živi kot saprofit na organski  snovi zato njene spore najdemo praktično povsod, ne samo na zemlji in v tleh temveč tudi na ljudeh, živalih in drugih predmetih.

Gliva je parazit slabosti, kar pomeni, da napada oslabele in slabo oskrbovane rastline. S kemičnimi pripravki ne dosežemo zadovoljivih uspehov, zato se bolezni skušamo ubraniti z agrotehničnimi ukrepi, s katerimi poskrbimo za zdrave in krepke rastline.

Črna listna pegavost krompirja na paradižniku (Alternaria solani)

Napada samo paradižnik na prostem. 

Bolezenski znaki

Ima zelo značilna bolezenska znamenja, ki so vidne kot okrogle sivorjave pege na listih. Če je peg veliko pričnejo listi rjaveti, se zvijati in se sušiti. Pege se pogosto pojavijo tudi na listnih pecljih in steblih, včasih pa napade tudi plodove.

Glavni vir okužbe so ostanki rastlin in okuženi oporni koli, zato je pomembno, da rastlinske odpadke in kole odstranimo z vrta. Rastlinske ostanke je najbolje zažgati, kole pa je potrebno razkužiti.

Bolezen se najprej pojavi na spodnjih listih in se nato  razširi naprej.

Okrogla listna pegavost (Septoria lycopersici)

Bolezen napada predvsem liste, ki povzroči njihovo odmiranje in prenehanje rasti.

Bolezenski znaki

Na listih se pojavijo rdečkastorjave okrogle pege, ki so ostro omejene. Sredina pege je svetlejše barve. Kmalu po tem, ko se pojavijo pege list porumeni in se posuši.

Gliva preživi zimo na ostankih rastlin, zato je potrebno vse ostanke uničiti. Bolezenski znaki se zelo redko pojavijo tudi na poganjkih in na plodovih.

Glivi ustreza toplo in vlažno vreme, je pa za razliko od krompirjeve (paradižnikove) plesni nevarna tudi, če je manj vlage in se krompirjeva plesen ne more razviti. Optimalne temperature za razvoj bolezni so: 22 – 26°C. Sort odpornih proti tej bolezni  ne poznamo.

Zatiranje: jeseni zberemo in zažgemo rastlinske ostanke, predvsem pa moramo upoštevati kolobar.

Virusna obolenja

Tudi na paradižniku v zadnjih letih opažamo nepravilnosti in deformacije, ki so sicer podobne tistim, ki nastanejo zaradi fizioloških motenj, so pa posledica virusnih okužb.

Bolezenski znaki

Okužene rastline zaostajajo v rasti, na njih se pojavljajo različna znamenja, kot so zvijanje listov, obarvanje listov v obliki mozaika in druge značilne za posamezno vrsta virusa. Poškodbe, ki pri tem nastanejo so lahko komaj opazne in ne vplivajo bistveno na rast in pridelek spet druge pa lahko povzročijo izpad pridelka.

Varstva proti virusnim boleznim ne poznamo, zato moramo zatirati škodljivce, ki viruse prenašajo (npr. listne uši, tripsi).

Kaj lahko storite?

  • upoštevajte kolobar in dovolj širok kolobar (3 letni kolobar)
  • pravilno gnojite (manj dušika in hlevskega gnoja)
  • izbirajte manj občutljive sorte
  • sadite primerno velike sadike (take s cvetovi in plodovi so že prevelike)
  • vrste naj bodo posajene v smeri vetra
  • naredite večjo razdaljo med posameznimi rastlinami (70 cm)
  • uporabljajte pripravkov za zaščito in krepitev
  • ne zalivajte po listih
  • škropljenje opravite zjutraj
  • redno odstranjujte zalistnike
  • odstranite spodnje liste, ker se na njih najprej razvije plesen (ko plodovi dosežejo velikost oreha)
  • krompir in paradižnik naj rasteta čim dlje drug od drugega
  • pri sajenju upoštevajte dobre sosede (čebula, česen, bazilika)
  • odstranjujte okužene rastline in dele rastlin
  • gojite paradižnik pod zaščito: v visokih tunelih, rastlinjakih, pod napuščem…, vendar mora biti omogočen prost pretok zraka.

Izdelki za ohranjanje kondicije in preventivno za preprečevanje okužb na paradižniku

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart