Skip to main content
bodika

Navadna bodika ( Ilex aquifolium)

Bodiko ali božje drevce gojimo zaradi lepih listov in rdečih plodov, katere uporabljamo za izdelavo božičnega okrasja.

Božje drevce je že v antiki bila simbol dobre volje je bila povezana s sončnimi bogovi in naj bi odganjala demone.

Velik pomen je imela bodika tudi pri Keltih. Ko je keltski poglavar izbral svojega naslednika, so ga okronali z vencem iz božjega drevca. Zimzeleno božje drevce naj bi imelo tudi čudežne moči npr. odganjalo naj bi sovražnike, zato so vojščaki nosili gorjače, narejene iz njegovega lesa. Pri starih Keltih je bila tudi simbol sreče, veselja in upanja na vnovično vrnitev sonca.

Da je bodika postala simbol božiča pa se moramo zahvaliti Ircem.

Stara vraža pravi, da se nam bodo uresničile sanje, če v petek po polnoči, devet listov bodike, ovijemo z belo tkanino, vogale zavozlamo z devetimi vozli in položimo pod blazino.

Bodiko v naravi najdemo v zahodni in južni Evropi, severozahodni Afriki in jugozahodni Aziji. Doseže lahko starost do 500 let, vendar jih večina odmre še pred stotim letom.

vse o bodiki

Bodika je grm ali manjše drevo, ki zraste do višin 5 metrov (izjemoma je tudi višja). V naravi raste v obliki grma, zato moramo, če jo želimo oblikovati v drevo odstranjevati stranske poganjke.

Ima usnjate, bleščeče, bodičaste zimzelene liste, ki so lahko zelo spremenljive oblike. Listi navadne bodike so zimzeleni in na drevesu ostanejo do osem let. Dobro uspeva tudi v senci večjih dreves, ker ji zadostuje zimska svetloba in lahko vrši fotosintezo tudi pri temperaturah blizu nič stopinj.

Meseca maja se na rastlini pojavijo belo rumenkasti cvetovi, ki so združeni v socvetja. Cvetovi so lahko moški ali ženski. Zgodi se, da so na eni rastlini oboji cvetovi, rastlina pa lahko tudi zamenja spol. Na ženskih rastlinah lahko jeseni opazimo številne plodove rdeče barve. Količina plodov je nekoliko odvisna od mesta rasti. Rastline na soncu imajo več plodov.

Bodika je na seznamu zavarovanih vrst pri nas in to že od leta 1922. Zaščititi jo je bilo potrebno zaradi človeških dejanj. Ker je zimzelena, so jo ljudje uporabljali za praznične okrasitve, les se je uporabljal v rezbarstvu (je zelo trd in gost).

bodika substral

V naravi jo najdemo redko, najpogosteje v bukovih in hrastovih gozdovih. Značilno zanjo je, da raste več rastlin skupaj. V naravi se razmnožuje z ukoreninjanjem spodnjih vej, redkeje s semeni. Plodovi so privlačna hrana za ptice, predvsem kose, ki tako razširjajo rastlino. Seme rastline, ki je šlo skozi prebavni trakt ptičev hitreje in bolje kali.

Na vrtu jo vzgajamo kot samostojno drevo ali živo mejo, ki jo lahko poljubno oblikujemo. Razmnožujemo jo s semeni ali grebeničenjem, če imamo doma ali pri sosedu žensko rastlino bodo to namesto nas storile ptice. Mlade rastlinice je potrebno čim prej presaditi, ker se zelo močno ukoreninijo.

Z žlahtnenjem in križanjem so uspeli vzgojiti veliko različnih vrst bodik, ki se med seboj ločijo po obliki in barvi listov, obliki rasti, barvi jagod…

Plodovi bodike so zelo strupeni, listi pa imajo nekaj zdravilnih moči, ki so bile dobro znane že našim prednikom. Čaj iz listov pomaga pri revmi, protinu, bronhitisu, kašlju, prehladu in gripi. Pospešuje tudi izločanje sečnine in strupov.

Ne zamudite ničesar.

Ostanite v stiku z nami in redno vam bomo svetovali glede oblikovanja in nege vaše zelene oaze.

Izpolnite, prosimo, spodnja polja in potrdite prijavo na e-novice.

.