Do lepe trate brez uporabe herbicidov in mineralnih gnojil

Cilj in želja vsakega ljubitelja zelenic je lepa in urejena trata. Načini kako priti do tega se seveda razlikujejo. Vsem pa je skupno, da brez truda, redne oskrbe in poznavanja osnovnih zakonitosti in navodil za vzgojo niso izvedljivi. Lepo negovana trata je za vzgojo velikokrat bolj zahtevna kot vzgoja drugih rastlin na vrtu. Pri vzgoji se moramo spopasti s številnimi nadlogami kot so: plevel, mah, razne bolezni in škodljivci. Vendar pa, ko trato končno »spravimo v red« jo lahko s pravilno oskrbo ohranimo v dobri kondiciji več let.

Kakšno trato želimo in kaj od nje pričakujemo:

  • lepo in privlačno na pogled,
  • temno zeleno barvo,
  • gosto rušo, ki dobro prenaša gaženje in druge obremenitve,
  • da raste počasi in enakomerno,
  • da v njej ni plevela in mahu.

Pot do lepe zelenice brez uporabe herbicidov in mineralnih gnojil ni najenostavnejša in ni ravno hitra, zato pa zadovoljstvo ob pogledu na lepo trato odtehta ves trud, ki je bil vložen v dosego tega cilja.

Zato vam ponujamo nekaj nasvetov, kako priti do lepe trate brez uporabe herbicidov in mineralnih gnojil. Ključno za dosego cilja je pravilno vzdrževanje.

VZDRŽEVANJE TRATE

  • samo skrbno vzdrževana trata je zdrava in lepa in služi svojemu namenu,
  • obnova zanemarjene zelenice, zahteva precejšnje stroške in napore ter ni vedno uspešna,
  • vzdrževanje zahteva redno košenje in zalivanje, poleg tega pa še cel kup opravil na katera včasih kar malo pozabimo: gnojenje, peskanje, zračenje, zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev.

Košnja

Košnja je osnovno opravilo pri vzdrževanju. S pravilno in redno košnjo dosežemo gosto in zdravo travno rušo. Košnja spodbuja razvoj poganjkov in s tem gostejšo rast, hkrati pa preprečuje razvoj plevela.

Pogostost in višina košnje je odvisna od letnega časa, količine padavin, vrste trave, namena uporabe,… Bolj pogosto moramo kositi v toplih in vlažnih mesecih, v sušnem obdobju kosimo redkeje in dvignemo višino košnje. Ne kosimo v mokrem.

Redka, občasna košnja, ko je trava visoka, trato izčrpava (potrebuje več energije za obraščanje – slabša kakovost). Nova trava po takšni košnji ni več lepa, izgubi svojo barvo, poleg tega se ruša razredči in na prazna mesta se naselijo pleveli.

Način košnje

Za dobro in kakovostno košnjo je izjemno pomembna izbira ustrezne kosilnice.

Najbolj pogosto kosimo tako, da se navzdol in navzgor sprehodimo preko trate. Najprej pokosimo pas, kjer bomo obračali. Nato kosimo v obe smeri v čim bolj ravnih pasovih, ki se nekoliko prekrivajo.

Če želite imeti res lepo in kakovostno trato, vam priporočamo, da izberete kosilnico, ki ima košaro v katero se nabira pokošena trava.

Kompostiranje trave

Pokošeno travo lahko odvržemo na kompostni kup. Odstranjevanje odkosa je pomembno, ker preprečuje nastajanje polsti (filca), plasti, ki nastane med površino in tlemi in preprečuje dostop vodi, hranilom in zraku do korenin, poleg tega zmanjšuje širjenje enoletne latovke in nekaterih plevelov. Odstranjevanje odkosa odvrača deževnike, ki se prehranjujejo z odmrlo organsko snovjo in na površini puščajo svoje izločke.

Nekatere kosilnice imajo tudi funkcijo mulčenja z namenom, da s trate ni potrebno odstranjevati ostanke košenja.

Na manj zahtevnih in kakovostnih tratah lahko pustimo tanko plast zmulčene trave. Če bo plast predebela bo poškodovala travo pod njo in nastala bodo prazna mesta, katera bodo zapolnili pleveli.

Namakanje

Za lepo in bujno trato je nujno potrebna stalna prisotnost vlage. Pri nas ni dovolj padavin oz. so neenakomerno razporejene, zato je v sušnih mesecih potrebno trato zalivati ali urediti namakalni sistem. Vedno znova se pri tem postavi vprašanje koliko, kdaj in kako zalivati? Odgovor ni enostaven in je odvisen od številnih dejavnikov: količine padavin, teksture tal, vrste trave,…

NASVET ZA ZALIVANJE

Bujne in dobro pognojene trate ne zalivamo, dokler ne opazimo prvih znakov pomanjkanja – če se po površini sprehodimo, na površini ostane odtis stopinje (poležana trava).

Tudi količina vode, ki jo je potrebno uporabiti ni vedno enaka na isti površini. Če je trata temeljito zalita, voda zastaja na površini in če bi se po njej sprehodili, bi zaslišali ”čmok, čmok”.

Pomembno pri zalivanju je, da ne zalivamo večkrat (vsak dan) z manjšimi količinami vode, ampak bolj poredko (2-3x tedensko) in tedaj res obilno.

Globina rasti korenin je tisti odločilen dejavnik, ki predstavlja možnost črpanja vode iz tal. Če se korenine plitve, je možnost črpanja majhna (v primeru pogostega in kratkotrajnega zalivanja). Če pa so korenine globoke (obilno zalivanje – korenine prodrejo globoko v tla), potem je ta obseg neprimerno večji in tudi v hudi vročini in suši, ko se vrhnja plast tal izsuši, spodnje plasti korenin še vedno uspejo najti dovolj vlage.

Najprimernejši čas za namakanje je zgodaj zjutraj, čez dan, še posebej, če je ta sončen ne namakamo. Namakanje čez dan vpliva na izgubo hranil (dušika) in izgubo vode zaradi izhlapevanja (korenine se ne razvijejo v globino). Takšna tla so tudi bolj dovzetna za teptanje in poškodbe, kar vodi v pojav neželenih plevelov v trati.

Gnojenje

Trave za krepko in zdravo rast potrebujejo hranila, zato jih moramo redno gnojiti. Poleg tega s košnjo odstranimo velik del listne površine (ta s pomočjo fotosinteze proizvaja snovi, ki so potrebne za rast), s tem slabimo rastline in odstranimo del hranil, katere je potrebno nadomestiti z gnojenjem. Še posebej to velja za dušik.

HRANILA

Dušik je bistven za rast trave, katero spodbujamo z redno košnjo. Trava, kateri primanjkuje dušika je bleda in slabotna. Poleg dušika trava potrebuje tudi druga osnovna hranila kot sta fosfor in kalij, ter železo in magnezij med mikrohranili.

Hranila travi dodajamo v obliki specialnih organskih gnojil za trato. Razmerje med hranili v teh gnojilih se spreminja glede na rabo ali potrebe rastlin. Spomladi in zgodaj poleti travne bilke potrebujejo predvsem veliko dušika za rast, jeseni pa veliko kalija, da si opomorejo po poletnem stresu in se pripravijo na prezimovanje.

Količina gnojil je odvisna od tipa trave, vrste tal, oskrbe z vodo, založenosti tal s hranili… Največ hranil korenine posrkajo iz zgornje plasti (10-15 cm), kjer pa je tudi največ izgub (namakanje), predvsem dušika in kalija, ki se hitro izpirata.

Pri uporabi gnojil je potrebno bit pazljiv, saj napačna uporaba ali izbira gnojila lahko privede do številnih težav. Tako npr. če uporabimo premočne odmerke poškodujemo (»zažgemo«) travo, na tako nastala gola mesta pa se naselijo pleveli. Če so v tleh prevelike količine fosforja in kalija, tlom pa primanjkuje dušika in vlage, se v travi rade pojavijo detelje in drugi nezaželeni pleveli. Zato je izjemno pomembno da upoštevamo navodila za uporabo in da se pri odmerjanju gnojil ne zanašamo na »uravnoteženo roko« temveč uporabimo trosilnike ali posipalnike.

Prednosti uporabe organskih gnojil za vas:

  • dolgotrajno delovanje – manj pogosta raba. Organska snov potrebuje več časa, da se razgradi in se težje izpere iz območja korenin.
  • ni izgube hranil, hranila se sproščajo počasi, tako hitro, da jih trava lahko porabi.
  • ne spodbujajo bujne rasti – manj košnje.
  • ni nevarnosti, da bi se hranila prehitro sprostila in povzročila ožige.
  • otroci in domače živali se lahko prosto gibljejo po obdelani površini.

Prednosti uporabe organskih gnojil za tla:

  • tlom dodamo organsko snov, ki dviguje rodovitnost tal.
  • hrana za številne mikroorganizmov v tleh, ki so bistveni za izmenjavo hranil z rastlinami.
  • izboljšujejo strukturo tal (tla so manj zbita).
  • izboljšujejo oskrbo z vodo.
  • izboljšujejo zračnost tal in preprečujejo zastajanje vode.

Prednosti uporabe organskih gnojil za travo:

  • enakomerno in kontinuirano prehranjevanje.
  • ni soli, ki bi lahko povzročile ožige.
  • močnejša, globlja rast korenin (hranila so vseskozi prisotna). Travne bilke so močnejše in bolj odporne.
  • gosta trava v kateri ni plevelov in mahu.
  • izboljšana odpornost proti stresu in suši zaradi krepitve koreninskega sistema.
  • manjša dovzetnost za škodljivce in bolezni, kadar se bujna rast ne pojavi, in če ima močnejši koreninski sistem dostop do uravnotežene prehrane.

Zračenje/prezračevanje

Redno prezračevanje travne ruše omogoča koreninam rast v globino in poskrbi za vraščanje in utrditev travne ruše. S prezračevanjem zmanjšujemo zbitost tal.

Prezračevanje lahko opravimo ročno ali strojno, tako da travno rušo prebadamo, razrežemo ali razrahljamo.

Najprimernejši čas za prezračevanje je jesen, ko je vreme toplo in je dovolj vlage. Takrat si trata najhitreje opomore. Če tega nismo uspeli opraviti jeseni pa to storimo zgodaj spomladi (mah, plevel). Nikoli ne smemo prezračevati v sušnem obdobju saj takrat trati bolj škodimo kot koristimo. Po končanem prezračevanju je potrebno trato pognojiti in zapolniti prazna mesta, ki so pri tem nastala.

Peskanje

S peskanjem omogočimo boljši dotok zraka koreninam in zapolnimo luknje, ki nastanejo pri zračenju, poleg tega tudi nekoliko izravnamo površino. Peskanje opravimo jeseni z mešanico mivke ali kremenčevega peska, prsti in šote.

Grabljenje in čiščenje

Jeseni je potrebno z zelenice odstraniti vse odpadlo listje, ostanke rastlin in plodov. Pozimi je potrebno odstraniti sneg iz površine, po kateri hodimo, da se ne razvije snežna plesen. Preko celega leta je potrebno odstranjevati ostanke pokošene trave, listje in ostanke drugih rastlin.

Ob upoštevanju vseh napotkov in z nekoliko potrpežljivosti boste lahko uživali v lepi zelenici tudi brez uporabe »kemije«.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart