Rastline potrebujejo ljubezen.
In Substral.
 

MAH IN PLEVEL NA ZELENICI

Najpogostejši vzroki za nastanek mahu in rešitve

Slaba prepustnost tal in vodni režim
Mah se pogosti pojavi, ker imamo slabo prepustnost tal in posledično slab vodni režim. Kadar so tla preveč zbita in ne dovolj zračna, se v njih zadržuje vlaga in posledično trava odmira. Voda po obilnejših padavinah zastaja na trati in ne odteče pravočasno. Vse to so razlogi za rast mahu.

Prepustnost tal in vodni režim izboljšamo s prezračevanjem in z zračenjem, saj bomo s površine odstranili polst, ki preprečuje pronicanje vode v globino in tako vpliva na zastajanje vode.  Če so tla sestavljena iz gline ali ilovice, jim dodajamo mivko oz. kremenčev pesek, enako naredimo pri luknjah, ki so nastale s prezračevanje.

Poleti se izogibamo pogostemu zalivanju. Trato temeljito in z večjo količino vode zalijemo šele, ko se tla popolnoma izsušijo.
Kisla tla
Pogost vzrok za mah so tudi kisla tla (prenizek pH). Trava dobro uspeva v območju pH 5,5-7,5, pri nižjih vrednostih se pojavi mah. K zakisanosti lahko prispevajo tudi nekatera mineralna gnojila.
Kislost tal izmerimo s pH metrom, ki ga dobimo v vseh vrtnih centrih. Prekislim tlem dodamo kamninsko moko, ki deluje bazično in zato zviša pH tal.
Senca
Trata, za razliko od mahu, v senci ne uspeva.  To vidimo pod krošnjami dreves in ob visokih zidovih in zgradbah.
Drevesa in grmovnice lahko močno obrežemo in s tem trati zagotovimo dovolj svetlobe, še bolje pa bo, če na ta mesta zasadimo nižje rastline. Dobra rešitev je tudi zasaditev pokrovnih rastlin, ki ne potrebujejo veliko sonca (hoste, dihondro,…).
Prenizka košnja in nepravilno zalivanje
S košnjo pospešujemo zgoščevanje in intenzivnost rasti, vendar ima prenizka košnja za travo negativne posledice – mah.
Višina košnje je odvisna od travne mešanice, mesta rasti in letnega časa, vendar nikoli ne smemo pokositi več kot 1/3 višine trave.
Pomanjkanje hranil
Samo močna in zdrava trava lahko uspešno konkurira mahu, zato jo je potrebno redno gnojiti. Z vsako košnjo odnašamo hranilne snovi, ki jih moramo nadomestiti.  Ko opazimo, da je trava svetlejše barve in zastaja v rasti, jo pognojimo, najbolje s specialnim gnojilom, ki vsebujejo počasi delujoč dušik, hkrati pa zatira rast mahu Substral STOP mah, v kolikor pa se borite tudi s plevelom v travi pa Substral 3V1

Save

ZASADITVE PLODOVK

Sajenje paradižnika, kumar in paprike

Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Kumare na prosto sejemo po 1. maju, ko se tla že dovolj ogrejejo. Sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo sadimo takrat kot paradižnik in ostale plodovke.

Šele sredina maja je čas, ko papriko, paradižnik, kumare in ostale plodovke sadimo v vrt. Hitenje s sajenjem se v slabih letih (ohladitve v maju) ne obrestuje, saj vrtnine zastanejo v rasti, so tudi bolj občutljive na bolezni in škodljivce.

Tabela 1: Razdalja sajenja med paradižniki, papriko, kumarami, bučkami in ostalimi plodovkami

Save
 
Substral na Facebooku

   Youtube kanal

Aktualna opravila

Vremenska napoved

Vreme
Vir: www.slovreme.net


© 2012 Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH
* Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno natančno preberite etiketo in informacije o izdelku.
** Pesticide uporabljajte varno. Pred uporabo natančno preberite etiketo in navodila. Prosimo, upoštevajte, simbole in opozorila na navodilih za uporabo.

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.