Trajnostni pristop nalaga, da se uporaba šote zmanjša in tako evropska uredba določa, da se do leta 2026, v rastnih substratih, ki so namenjeni ljubiteljskim vrtnarjem šota ne uporablja več. Tudi profesionalne gojitelje spremembe ne bodo obšle, saj se pričakuje, da se bo vsebnost šote v substratih za profesionalno rabo, do leta 2030 zmanjšala za polovico.

Namen uredbe je ohranjanje naravnih šotišč, ki so bila dolga leta podvržena močnemu izkoriščanju.

Rastni substrati oz. po domače jim najpogosteje rečemo kar »zemlja za rože«, so mešanice različnih sestavin med seboj pomešanih v različnih razmerjih. Šota je vedno bila najpomembnejša sestavina, saj ima številne pozitivne lastnosti, kot so dobro zadrževanje vode in hranil, poleg tega je tudi lahka in zračna, ter lahko z njo uravnavamo pH. Druge sestavine substrata so lahko mineralne (glinasti delci, lavin granulat) ali organske (kompost, kompostirano lubje, lesna vlakna), vsebujejo pa lahko tudi gnojila (organska ali mineralna) in razne dodatke za boljšo zračnost, boljše zadrževanje vode…

Lastnosti rastnih substratov so močno odvisne od njihovih sestavin, zato morajo le te biti kakovostne.

Na fizikalne lastnosti rastnih substratov najbolj vpliva narava surovin  in njihov delež v mešanici. Rastni substrat mora imeti sposobnost zadrževanja zraka in vode, saj je le tako lahko zagotovljena zadostna izmenjava zraka in plinov v območju korenin. Odvisno od tega, ali so sestavine bolj grobe ali fine, ima rastni substrat dobro drenažo ali pa dobro sposobnost zadrževanja vode. Poleg na fizikalne lastnosti, surovine vplivajo tudi na kemijske lastnosti rastnega substrata, kot so npr. vsebnost hranil, vsebnost soli, pufersko kapaciteto in tudi na pH. Vse te parametre je potrebno skrbno prilagoditi potrebam rastlinam.

Glavne sestavine rastnih substratov poleg šote in možni nadomesti za šoto so:

Lesna vlakna:

uporabljamo lesna vlakna iz lesa iglavcev (predvsem smreke in bora). Lesna vlakna se proizvajajo s pomočjo termomehanskega postopka, tako kot pri lesnih sekancih. Les listavcev za uporabo v rastnih substratih ni primeren, saj prehitro razpade. Les za proizvodnjo lesnih vlaken izvira iz lesnih ostankov (žage). Omejitev pri uporabi lesnih vlaken je slabo zadrževanje vode in imobilizacija dušika (dušik rastlinam ni dostopen).

Kompostirano lubje:

je kompost iz zdrobljenega lubja (najpogosteje iz mehkega lesa). V nekaterih primerih se lahko uporabi tudi surovo borovo lubje. Tudi lubje je večinoma stranski proizvod lesne industrije. Njegovo množično uporabo omejuje slaba sposobnost zadrževanja vode in hranil in vsebnost težkih kovin.

Kokos:

stranski proizvodi predelave kokosa, ki jih lahko uporabimo so kokosova vlakna in kokosovi sekanci. Izdelki iz kokosa lahko vsebujejo visoke koncentracije soli, zato jih je pred uporabo potrebno temeljito oprati.

Mineralne sestavine:

kot so perlit, vermikulit, glina, lava, plovec…, se uporabljajo kot dopolnilo organskim sestavinam.

Šotni mah (Sphagnum):

šotni mah Sphagnum je pridelan v paludikulturi (pridelava na šotiščih). Lastnosti šotnega mahu so primerljive z belo šoto, zaradi česar je idealen nadomestek za šoto. Pridelava  in uporaba šotnega mahu, predstavlja tveganje zaradi prisotnosti plevelov. Šotni mah se zaradi proizvodnih stroškov ne uporablja v velikih količinah.

Drugi nadomestki, ki temeljijo na biomasi:

so riževe luščine, vlakna miskantusa, koruzna vlakna, trsje, morske trave ali ostanki iz vinske industrije. Uporabimo jih lahko če so predelani ali kompostirani.

Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nadomestki šote

Kemične lastnosti:

• visoka puferska kapaciteta za ohranjanje optimalne pH vrednosti,
• nizka vsebnost soli,
• brez škodljivih snovi ali onesnaževalcev.

Fizikalne lastnosti:

• ohranjanje stabilne strukture,
• majhna teža glede na prostornino,
• zračnost in hkrati relativna visoka sposobnost zadrževanja vode.

Biološke lastnosti:

• ne vsebuje snovi, ki zavirajo rast,
• ne vsebuje semen plevelov,
• niso prisotni človeški ali rastlinski patogeni,
• niso prisotni rastlinski škodljivci in fitopatogene nematode,
• brez imobilizacije dušika.