Že v daljni preteklosti, ko se je človek prehranjeval z lovom, ribolovom in nabiranjem divjih rastlin, je ugotovil, da so nekatere bolj druge pa manj okusne in da so nekatere blagodejno vplivale na počutje, druge pa so povzročale težave. Zaradi dobrega vpliva na prebavo in njihove okusnosti, so jih začeli dodajati hrani. Tako so se zelišča pričela ločevati med seboj in smo poleg zdravilnih in aromatičnih dobili tudi začimbna zelišča.

Takoj na začetku svoje rabe, ta zelišča niso bila namenjena izboljševanju okusa, temveč so predvsem skrbela za boljšo in lažjo prebavljivost jedi. Ker so ta zelišča ponavadi rastla v bližini kuhinje, so tako nastale različne, sedaj tradicionalne kuhinje.

Pitje zeliščnih čajev je v sodobnem svetu tesno povezano z boleznimi, včasih pa so imeli drugačno vlogo. Pili so jih večinoma kot okrepčilo in za preprečevanje bolezni. V zgodovini je imelo pitje čaja družaben, včasih tudi religiozen pomen. S poznavanjem narave zelišč so gospodinje pripravljale čajne mešanice odvisno od priložnosti. Čaj iz melise je pomirjeval, čaj za prebavo je pomagal pri prebavi obilnega obroka in je nadomestil današnje tablete proti zgagi… Uporaba čajev je vsekakor omejena samo z domišljijo, tako da lahko sestavljamo različne okuse in arome, glede na razpoloženje.

Zeliščni kis in maslo

Podobno je tudi pri pripravi kisov: vinski ali jabolčni. Najprimernejša zelišča za pripravo so: česen,, drobnjak, brinove jagode, rožmarin, sivka, bazilika, pehtran, komarček, koper, žajbelj, šetraj, timijan, lovor, poper v zrnu, ingver, čili,…

Tudi mlečni izdelki in zelišča (zeliščno maslo, skutni namazi), nam lahko pričarajo številne okusne kombinacije in omogočajo, da se razvije naša ustvarjalnost.

Zeliščni likerji

Zelišča že dolga leta pripravljajo tudi v obliki pijač, predvsem likerjev in grenčic. Po tem so bili v srednjem veku še posebej znani različni meniški rodovi. Likerji pripravimo tako, da zelišča ali mešanice zelišč namočimo v žganje in jim dodamo sladkor.

Podobno se pripravljajo tudi grenčice, le da jim ne dodamo toliko sladkorja, izberemo pa tista zelišča in korenine, ki vsebujejo več grenčičnih snovi, ki so dobre za prebavo. Tudi sami si lahko pripravimo svoj zeliščni liker. Pri tem pa lahko uporabimo: meto, meliso, ožepek, koriander, kumino, žajbelj,…

Kako vzgojite najokusnejša zelišča

Večino zelišč lahko vzgojimo sami doma na zeliščnem vrtu, na zelenjavnem vrtu, na balkonu ali terasi, kjer lahko uspevajo  v koritih ali loncih (najbolj primerne so glinene posode).

Priprava tal

Zmotno je mišljenje, da zelišča ne potrebujejo in ne uspevajo na pripravljenih tleh in da jih ni potrebno vzdrževati, zato si je potrebno pred zasaditvijo zeliščnega vrta potrebno vzeti nekaj časa in opazovati okolico.

Še posebej pomembna so tla, na katerih želimo zasaditi zelišča, pozorni moramo biti na strukturo tal in njihovo kislost. Večini zelišč prijajo rahla, drobno grudičasta tla, ki imajo delno sposobnost zadrževanja vode in imajo nevtralno ali celo rahlo bazično reakcijo. Pri izbiri je bolj  pomembna zaščita pred vetrom, kot trajanja sončne osvetlitve. V tleh ne sme zastajati voda, ne smejo pa biti preveč pognojena (težave z rastjo, občutljivost).

Priprava tal

Prvi resen poseg pa je priprava zemljišča, površino prelopatamo in odstranimo plevel, korenine, večje kamne,… Tlom dodamo preperel hlevski gnoj ali kompost. Če nimamo hlevskega gnoja in komposta, si lahko pomagamo s kakšnim organskim gnojilom (npr. Substral Naturen organsko gnojilo za sadje in zelenjavo z morskimi algami) in že pripravljenim substratom za vzgojo zelišč (Substral Naturen zemlja za sejanje, pikiranje in zelišča).

Vzgoja zelišč

Zelišča lahko kupimo kot sadike v vrtnih centrih in pri vrtnarjih, lahko pa jih vzgojimo iz semena (to traja malo dlje). Kasneje jih lahko razmnožujemo tudi s pomočjo potaknjencev, grebeničenjem ali delitvijo korenin.

Ob sajenju sadik ali presajanju  izberemo najmočnejše primerke. V tla naredimo ustrezno veliko sadilno jamo, v katero postavimo sadiko skupaj s koreninsko grudo. Zemljo okoli rastline potlačimo, da dobijo korenine stik s podlago in dobro zalijemo.

Delo na zeliščnem vrtu pa ni samo naporno, temveč je tudi prijetno. Poskrbimo za oporo večjim zeliščem, odstranjujemo vršičke, če želimo imeti bolj goste grmičke, če želimo pridelati več listov, potem moramo odstraniti cvetne popke,…

V vročih poletnih dneh moramo poskrbeti tudi za zalivanje, obilnemu zalivanju se lahko nekoliko izognemo z uporabo zastirke (lubje, žaganje, slama,…), ki polet tega da ohranja vlago tudi preprečuje rast plevelom.

Gnojenje 

Zelišč ponavadi ne gnojimo, če že uporabljamo naravna (organska) gnojila, kot sta preperel hlevski gnoj in kompost. Pomagamo pa si tudi z njihovi nadomestki npr. Substral Naturen organsko gnojilo za sadje in zelenjavo z morskimi algami ali Substral Naturen tekoče organsko mineralno gnojilo za paradižnike in zelišča. Za dognojevanje, lahko uporabimo tudi prevrelke iz zelišč (npr. iz kopriv, ali gabeza).

Zaščita pred boleznimi

Zaščita zelišč pri upoštevanju pravil za gojenje (pravilno gnojenje, pravilna zasaditev) skorajda ni potrebna. Težave se pojavijo ob suši (pojavijo se uši) oz. ob deževnem vremenu (rja).

Velja pa pravilo, da je potrebno redno odstranjevati uvele in poškodovane liste. Škodljivce ponavadi odstranjujemo ročno, obolele rastline porežemo in zažgemo, v skrajnem primeru lahko uporabimo škropivo iz rastlin, nikakor pa ne smemo uporabljati kemičnih sredstev za zaščito rastlin.

S pravilno zasaditvijo zelišč pa lahko pred škodljivci zaščitimo tudi druge rastline na vrtu.

Sedaj so nekatera zelišča zamenjala zelišča kot so: bazilika, sivka, origano…

Zanimivo je, da so največ zdravilnih in začimbnih zelišč v naše kraje prinesli Rimljani. Takrat so naši predniki spoznali čebulo, česen, por, koriander, kumino,…