Zastirka in zastiranje
Zastiranje (tudi mulčenje) je preizkušena in tudi s strani strokovnjakov priporočena metoda za izboljšanje kakovosti tal in tudi njihovo zaščito. Mimogrede, zastiranje pomeni tudi manj dela na vrtu.
V naslednjih nekaj vrsticah boste izvedeli, kaj je zastiranje, ali lahko vašemu vrtu res koristi in tudi katere vrste zastirk uporabljamo.
Kaj pravzaprav je zastiranje? Zastiranje, znano tudi kot mulčenje, je star postopek, ki ga uporabljajo v vrtnarstvu in kmetijstvu. Z zastiranjem prekrijemo gola tla na vrtu z organskimi ali anorganskimi materiali in jih s tem zaščitimo pred soncem, vetrom, dežjem.
Prednosti zastiranja:
Zastiranje vam prihrani čas, saj ga porabite manj za zalivanje, pletje plevela in okopavanje. Poleg vseh teh prednosti, zastiranje omogoči, da pridelek (npr. jagode, kumare, bučke…) ostane čist.
Za zastiranje se uporabljajo tudi anorganski materiali, kot so flis, folija, kamni ali črepinje. Učinek je podoben mulčenju z organskimi materiali, vendar tu ne poteka razgradnja in v tla se ne dovajajo hranila, življenje in struktura tal pa se tudi ne izboljšujeta. Plastični material za zastirko lahko zemljo segrejejo hitreje kot organski materiali, vendar niso zračni.
V naravi se zastiranje dogaja samo od sebe, npr. odpadlo listje z listavcev ščiti zemljo okoli drevesa pred soncem, močnimi padavinami, pleveli, poleg tega pa ji zagotovi še hranila. Tudi setev rastlin za zeleno gnojenje deluje kot zastirka.
Zastiranje spodbuja naravni cikel in zmanjšuje uporabo mineralni gnojil in sredstev za zaščito rastlin.
Ni pomembno, ali gre za okrasni vrt, zelenjavno gredico ali balkonsko korito – zastiranje pomaga in je enostaven način za zmanjšanje porabe vode.
Skoraj vse rastline in deli vrta imajo koristi od mulčenja.
Pozor! Ni vsak material za primeren za zastirko in tudi ni vedno primeren za vse rastline.
Organske materiale delimo na hitro in počasi razpadajoče. Za organsko zastirko lahko uporabite zastirko iz lubja (odpadek žag), lesne sekance, vrtne odpadke, kot so listje in veje, sveže pokošeno travo, slamo, seno ali vrtni kompost. Obstajajo tudi biorazgradljive folije iz škroba ali na primer konoplje ali jute, pa tudi zastirka iz kokosa.
Zastirka lubja ali lesnih sekancev se počasi razgrajuje in je primerna predvsem za trajne nasade:
Da bi zastirka iz lubja ali sekanci učinkovito preprečevala rast plevelom, mora biti plast debela vsaj 5 cm.
Slama razpada zelo počasi. Uporabite jo lahko za zastiranje okrasnih rastlin ali zelenjavnih gredic, kjer rastline rastejo nekoliko dlje časa:
Slama kot zastirka omogoča, da nizko viseči ali na tleh rastoči pridelki ostanejo čisti, se ne onesnažijo z zemljo in ali bili v stiku z vlago in pričeli gniti.
Pokošena trava, ostanki od obrezovanja, listje, ostanki pridelkov in zelenjavni olupki se hitro razkrojijo zagotavljajo dodatna hranila. Skoraj vse rastline in gredice lahko mulčite z ostanki košnje in vrtnim odpadom.
Če za zastiranje uporabimo pokošeno travo, jo moramo prej nekoliko osušiti (2 dni). Plast pokošene trave naj ne bo debelejša od 2 cm, sicer lahko pride do gnitja. Če smo trato pred kratkim obdelali z gnojilom, ki vsebuje tudi sredstvo za zatiranje plevela, potem takšne trate nekaj časa ne smete uporabljati za zastirko.
Za zastirko ne uporabljamo listja kostanja, oreha in hrasta, ker vsebuje veliko taninov. Prav tako moraj biti rastline ali njihovi deli, ki jih uporabljamo za zastirko zdravi, brez vidnih bolezenskih znakov.
Za zastiranje lahko uporabimo tudi številne samonikle rastline, kot so npr. koprive ali gabez.
Kot zastirko pa lahko uporabite še številne druge materiale:
Uspešno ste se prijavili na Substral novice.
© 2021 Substral - Vse pravice pridržane! Izdelava strani Kinvart