Zastirka in zastiranje

Zastiranje (tudi mulčenje) je preizkušena in tudi s strani strokovnjakov priporočena metoda za izboljšanje kakovosti tal in tudi njihovo zaščito. Mimogrede, zastiranje pomeni tudi manj dela na vrtu.

V naslednjih nekaj vrsticah boste izvedeli, kaj je zastiranje, ali lahko vašemu vrtu res koristi in tudi katere vrste zastirk uporabljamo.

Kaj je zastiranje?

Kaj pravzaprav je zastiranje? Zastiranje, znano tudi kot mulčenje, je star postopek, ki ga uporabljajo v vrtnarstvu in kmetijstvu. Z zastiranjem prekrijemo gola tla na vrtu z organskimi ali anorganskimi materiali in jih s tem zaščitimo pred soncem, vetrom, dežjem.

Prednosti zastiranja:

  • zastirka zavira rast plevelov,
  • tla se pod zastirko bolje zadržujejo vlago in se kasneje izsušijo,
  • zmanjša se pogostnost zalivanja,
  • sčasoma organska zastirka preperi v humus, ki ima zelo dobro možnost zadrževanja vode,
  • manjša temperaturna nihanja
  • plast zastirke ščiti korenine pred visokimi temperaturami,
  • tla pod zastirko se spomladi hitreje segrejejo, poleti pa preprečuje pregrevanje,
  • preprečuje erozijo ob močnejših nalivih in vetru.
  • zastirka pozitivno vpliva na življenje v tleh,
  • razgrajajoči se organski materiali prispevajo hranila,
  • Izboljšuje strukturo tal,
  • odganja nekatere škodljivce.

Zastiranje vam prihrani čas, saj ga porabite manj za zalivanje, pletje plevela in okopavanje. Poleg vseh teh prednosti, zastiranje omogoči, da pridelek (npr. jagode, kumare, bučke…) ostane čist.

Zastiranje z anorganskimi materiali

Za zastiranje se uporabljajo tudi anorganski materiali, kot so flis, folija, kamni ali črepinje. Učinek je podoben mulčenju z organskimi materiali, vendar tu ne poteka razgradnja in v tla se ne dovajajo hranila, življenje in struktura tal pa se tudi ne izboljšujeta. Plastični material za zastirko lahko zemljo segrejejo hitreje kot organski materiali, vendar niso zračni.

Zastiranje pri naravni in trajnostni rabi tal

V naravi se zastiranje dogaja samo od sebe, npr. odpadlo listje z listavcev ščiti zemljo okoli drevesa pred soncem, močnimi padavinami, pleveli, poleg tega pa ji zagotovi še hranila. Tudi setev rastlin za zeleno gnojenje deluje kot zastirka.

Zastiranje spodbuja naravni cikel in zmanjšuje uporabo mineralni gnojil in sredstev za zaščito rastlin.

Ni pomembno, ali gre za okrasni vrt, zelenjavno gredico ali balkonsko korito – zastiranje pomaga in je enostaven način za zmanjšanje porabe vode. 

Katere rastline lahko uporabite za zastirko?

Skoraj vse rastline in deli vrta imajo koristi od mulčenja.

Zastirko lahko uporabite za zastiranje:

  • okrasne rastline,
  • drevesa,
  • grmovnice,
  • gredice s trajnicami,
  • zelenjavne gredice,
  • jagode,
  • visoke grede,
  • poti.

Pozor! Ni vsak material za primeren za zastirko in tudi ni vedno primeren za vse rastline.

Katera vrsta zastirka ustreza katerim rastlinam?

Organske materiale delimo na hitro in počasi razpadajoče. Za organsko zastirko lahko uporabite zastirko iz lubja (odpadek žag), lesne sekance, vrtne odpadke, kot so listje in veje, sveže pokošeno travo, slamo, seno ali vrtni kompost. Obstajajo tudi biorazgradljive folije iz škroba ali na primer konoplje ali jute, pa tudi zastirka iz kokosa.

Zastirka iz lubja ali lesnih sekancev

Zastirka lubja ali lesnih sekancev se počasi razgrajuje in je primerna predvsem za trajne nasade:

  • gredice s trajnicami,
  • žive meje,
  • drevnino,
  • grmovnice,
  • poti.

Da bi zastirka iz lubja ali sekanci učinkovito preprečevala rast plevelom, mora biti plast debela vsaj 5 cm.

Slama

Slama razpada zelo počasi. Uporabite jo lahko za zastiranje okrasnih rastlin ali zelenjavnih gredic, kjer rastline rastejo nekoliko dlje časa:

  • drevnina,
  • grmovnice,
  • jagode,
  • koruza,
  • rabarbara,
  • zelje,
  • zelena,
  • bučnice,
  • paradižniki.

Slama kot zastirka omogoča, da nizko viseči ali na tleh rastoči pridelki ostanejo čisti, se ne onesnažijo z zemljo in ali bili v stiku z vlago in pričeli gniti.

Pokošena trava in vrtni odpad

Pokošena trava, ostanki od obrezovanja, listje, ostanki pridelkov in zelenjavni olupki se hitro razkrojijo zagotavljajo dodatna hranila. Skoraj vse rastline in gredice lahko mulčite z ostanki košnje in vrtnim odpadom.

Zastirajte s pokošeno travo:

  • žive meje,
  • drevnino,
  • grmovnice,
  • cvetlične gredice,
  • zelenjavne gredice.

Če za zastiranje uporabimo pokošeno travo, jo moramo prej nekoliko osušiti (2 dni). Plast pokošene trave naj ne bo debelejša od 2 cm, sicer lahko pride do gnitja. Če smo trato pred kratkim obdelali z gnojilom, ki vsebuje tudi sredstvo za zatiranje plevela, potem takšne trate nekaj časa ne smete uporabljati za zastirko.

Za zastirko ne uporabljamo listja kostanja, oreha in hrasta, ker vsebuje veliko taninov. Prav tako moraj biti rastline ali njihovi deli, ki jih uporabljamo za zastirko zdravi, brez vidnih bolezenskih znakov.

Za zastiranje lahko uporabimo tudi številne samonikle rastline, kot so npr. koprive ali gabez.

Kot zastirko pa lahko uporabite še številne druge materiale:

  • kompost,
  • ovčjo volno,
  • miskantus,
  • lupine orehov, mandljev ali lešnikov,
  • karton ali papir,
  • različne folije,
  • flis.

Nasveti in triki za zastiranje

  • Kdaj zastirati? Zastirate lahko kadar koli, pravzaprav je, da so tla pokrita vse leto. Sicer pa je primeren čas za zastiranje od sredine do pozne pomladi, ko zemlja ni več zamrznjena in preden poženejo pleveli.
  • Pred nanosom zastirke odstranimo plevel, zemljo pa nekoliko zrahljamo.
  • Pred mulčenjem površino, če je suha, zalijte.
  • Če ste ravno na novo posejali gredico, z zastiranjem počakajte, dokler sadike ne dosežejo približno 10 do 15 cm.
  • Plast zastirke redno obnavljajte. Debelina plasti naj bo med 4-5 cm, pozimi in spomladi je lahko nekoliko manj.
  • Med steblom rastline in plastjo zastirke pustite nekaj prostora, da omogočite kroženje zraka in preprečite gnitje.
  • Plast zastirke pri drevnini in grmovnicah mora biti približno enake širine kot krošnja rastline.
  • Zastirke nikoli ne vdelujemo v tla, temveč jo samo položimo/potresemo po površini.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart