Zalivanje vrta

Tako kot večina rastlin, tudi vrtnine za uspešno rast, poleg redne oskrbe in primernega okolja, potrebujejo zadostno količino vode. To se še posebej opazi v času poletja, ko ni veliko padavin in so visoke temperature.

Potrebe po vodi se med vrtninami razlikujejo, prav tako se razlikujejo glede na stopnjo razvoja. Večino vode rastline pridobijo iz talnih zalog, kadar le te ni dovolj jim pomagamo z zalivanjem. Količina vode v tleh je odvisna ne samo od količine padavin, temveč tudi od vrste zemljišča, višine podtalnice ter načina obdelave. Pri tem moramo vzeti v ozir, da se zaloga zmanjša tudi zaradi izhlapevanja.

Da bi izgube zaradi izhlapevanja čim bolj omilili, zemljo zastiramo (slama, pokošena trava, seno, sekanci, suho listje, volna…). S tem zaščitimo vrhnjo plast zemlje pred direktnimi sončnimi žarki (zemlja se počasneje segreva) in ohranimo strukturo.

Če zastirke ne uporabljamo, moramo zemljo redno rahljati, da se nam ne zaskorji in razpoka (zaradi kapilarnega sistema se voda dviga proti površini, kjer izhlapi). Z rahljanjem (plitvim) preprečimo nastanek kapilarnega sistema in s tem zmanjšamo izhlapevanje.

Zalivanje vrta- potrebe rastlin

V začetku rasti imajo rastline manjše potrebe po vodi, kot v kasnejši fazi, največje potrebe so v času najbolj intenzivne rasti. Dnevne potrebe po vodi, so lahko v sončnem in toplem vremenu tudi do 5 l/m2.

Pomanjkanje vode vpliva na količino in kakovost pridelka, ravno tako prevelika količina vode, zato je potrebno najti ravnovesje med potrebami rastlin in zalivanjem.

Prepogosto zalivanje s prevelikimi količinami vode ima za posledico zmanjšanje deleža zraka v tleh, oteži izmenjavo plinov ter povečuje spiranje hranil. Tudi pogosto površinsko zalivanje ni zaželeno, saj omočimo samo zgornjo plast zemlje, zato se korenine razvijejo samo v zgornjem delu in so zato bolj občutljive na sušo.

Zalivanje vrta- kdaj zalivati

Najbolj primerno je, da ne zalivamo vsak dan, temveč vsakih nekaj dni in to tako, da voda prodre tudi v globlje plasti. V tem primeru se korenine razvijejo globje v tla, kjer je nižja temperatura in kjer se vlaga zadrži dlje časa.

Zalivamo vedno zgodaj zjutraj ali zvečer. Če zalivamo zjutraj, to ne sme biti površinsko zalivanje, saj nam večina vode izhlapi še predno pride do korenin. Zaliti moramo temeljito, tako da se navlaži ves koreninski sistem. Zalivanje zvečer ima svoje slabosti, saj ostanejo listi mokri preko noči, kar lahko povzroči pojav in širjenje nekaterih bolezni. Je pa v nočnem času manjše izhlapevanje.

Samo oskrbo z vodo lahko izboljšamo z uporabo organskih gnojil in sredstev za zadrževanje vlage (vermikulit, urbanscape kocke,…).

Pomemben dejavnik v boju za vodo je tudi konkurenca – pleveli, zato jih redno odstranjujemo. Pozorni moramo biti tudi na sadilno razdaljo, da rastline ne konkurirajo druga drugi.

Za zalivanje ni primerna mrzla voda iz vodovoda, ki je ponekod celo klorirana. Zalivanje z mrzlo vodo rastlinam povzroči toplotni šok. Zalivamo vedno s postano vodo ali deževnico.

Zalivanje po listih ali ne

Nekatere rastline (paradižnik, paprika, kumare, bučke, fižol,…) ne marajo »mokrih« listov, zato jih zalivamo po zemlji, tako da jim ne omočimo listov.

Spet drugim, predvsem listnatim vrtninam (solata, radič, endivija, motovilec, zelje, ohrovt,…) pa to celo godi.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart