Zelišča in dišavnice uporaba

Številne vrtnine in divje rastline so uporabne kot dodatek pri pripravi jedi. Z njimi številne gospodinje pričarajo jedem prijeten okus in vonj. Za domačo uporabo jih gojimo na zelenjavnem ali bivalnem delu vrta kot okrasne grmičke. Lahko pa svoje okolje popestrimo z gojenjem izbranih vrst dišavnic ali zelišč na okenski polici. Za gojenje ne potrebujemo veliko prostora: zadostuje že en do dva kvadratna metra, kjer posadimo zelišča, ki prijajo našemu okusu. Zelišča, ki jih gojimo na vrtovih, so lahko enoletnice, dvoletnice ali trajnice. Razmnožujemo jih s semenom ali vegetativno, tj. s potaknjenci. Številna zelišča so trajnice, ki se izredno hitro razraščajo, zato jih vsako pomlad prikrajšamo. Vsaka tri do štiri leta nasad obnovimo.

Zelišča in dišavnice vzgoja

Zelišča so večinoma skromne, nezahtevne rastline. Najbolje uspevajo, če jim namenimo sončen prostor. Kodrasti listni peteršilj, meta, kislica, vrtna krebuljica in hren uspevajo tudi na senčnih mestih. Posadimo jih lahko tudi ob vrtni poti, pri hišni steni ali med zelenjavo. Nekatera zelišča celo ugodno delujejo na vrtnine, saj jim zboljšujejo okus in odganjajo nadležne insekte, miši in preprečujejo rastlinske bolezni.

Uporaba zelišč 

Zelišča imajo značilno aromo in vsebujejo največ učinkovin, če jih nabiramo tik pred uporabo, nekatera pa ohranijo aromo in uporabnost tudi po konzerviranju. Vsekakor imajo prednost sveže nabrana zelišča.

Kdaj nabiramo zelišča

Večino zelišč nabiramo pred cvetenjem, in sicer v dopoldanskih urah ob lepem vremenu, potem ko se rosa posuši. Takrat vsebujejo največ aromatičnih in zdravilnih snovi.

Pred uporabo zelišča na hitro speremo pod tekočo vodo in jih narežemo ali sesekljamo. Da se ohrani čim več učinkovin, jih uporabimo čimbolj sveža. Nabrane vejice in liste ohranimo za naslednji dan, če jih damo kot šopek v kozarec z vodo ali jih zavijemo v folijo in nekaj dni hranimo v hladilniku.

Zelišča tudi konzerviramo: lahko jih sušimo, zamrzujemo, vlagamo v kozarce in konzerviramo v kisu ali olju.

Sušenje zelišč

Odrezane vejice in liste zelišč povežemo v majhne, rahlo stisnjene šopke, ki jih počasi sušimo v hladnem in temnem prostoru. Najboljše je naravno sušenje, brez dodatnega ogrevanja in hitrega sušenja. Zelišča sušimo ločeno, da se drugo od drugega ne navzamejo vonjav. Posušena zelišča obesimo v šopkih v suh prostor – shrambo ali posušene rastline (liste) zdrobimo v koščke, ki jih shranimo v tesno zaprtih kozarčkih iz temnega stekla. Posušena zelišča imajo izrazitejši vonj in okus kakor sveža. Žlička posušenega zelišča ustreza trem žličkam sveže sesekljanega.

Več o sušenju zelišč, si preberite TUKAJ>

Sušenje semen

Semena zelišč sušimo skupaj s stebli. Ko seme dozori, stebla porežemo in jih posušimo v suhem in zračnem prostoru. Posušena semena iztresemo in jih po potrebi dosušimo na soncu ali toplem in suhem mestu.

Zamrzovanje zelišč

Naraven okus zelišč najbolje ohranimo, če jih globoko zamrznemo. Zelišča, ki jih nameravamo zamrzniti, odrežemo s stebli vred. Previdno jih potopimo v vrelo vodo, da ohranijo naravno barvo, osušimo jih s suho krpo in narahlo zložimo v plastično vrečko, ki jo tesno zavežemo ali zavarimo in globoko zamrznemo.

Sesekljana sveža zelišča lahko damo tudi v posodice za pripravo ledu, jih prelijemo s cisto vodo in zamrznemo. Kocke preložimo v plastične vrečke in shranimo v zamrzovalniku.

Konzerviranje zelišč v olju in kisu

Za obdobja, ko primanjkuje svežih zelišč, lahko pričaramo specifičen okus jedi z vlaganjem zelišč v kis ali olje. Šopek izbranega zelišča (tri do štiri vejice) potopimo v steklenico vinskega kisa ali olivnega olja. Olje ali kis pustimo stati nekaj tednov, da se navzame okusa po zelišču. Okus je se boljši, če vzamemo več zelišč.

Konzerviranje s soljo

Drobno sesekljana zelišča vlagamo v 0,5cm debelih plasteh v kozarec iz temnega stekla ali kozarec ovijemo z aluminijasto folijo. Vsako plast močno posolimo. Tako vložena zelišča so uporabna več mesecev.

Okus posameznih jedi izboljšamo z naštetimi zelišči – posamično ali v kombinaciji:

  • pri pripravi zelene solate (solata, endivija, radič, motovilec) lahko dodamo se sekljano baziliko, koper, drobnjak, liste mladih kopriv, boreča, pehtrana, zelene,liste in stroke česna, čebule in šalotke;
  • solatam iz korenčka, paradižnika, kumar, fižola in krompirja zboljšamo okus, če dodamo baziliko, šetraj, kumino, koper, timijan, borec, majaron, zeleno, peteršilj, luštrek, drobnjak, česen, čebulo, šalotko, rožmarin, žajbelj, nariban hren;
  • juham, omakam, kuhanim zelenjavnim jedem, stročnicam, krompirju in testeninam dodajamo peteršilj, baziliko, drobnjak, čebulo, česen, pehtran, timijan, majaron, zeleno, žajbelj, lovor, kumino;
  • pečenemu mesu dodajamo čebulo, česen, timijan, majaron, žajbelj, šetraj, zeleno, luštrek, baziliko, peteršilj, rožmarin, koper, kumino;
  • paradižnikovim omakam dodajamo rožmarin, lovor, šetraj, česen, baziliko;
  • pri vlaganju kumar, fižola in pri kisanju zelja dodajamo šetraj, pehtran, kumino, koper, šalotko, česen, hren, majaron;
  • dober zeliščni kis pripravimo, če dodamo nekaj vejic ali listov rožmarina, pehtrana, bazilike, kopra, lovorja.

Zdravilnost

Zelišča vsebujejo poleg aromatičnih tudi mineralne snovi, vitamine in določene zdravilne učinkovine, ki že v majhnih količinah ugodno delujejo na organizem. Zdravilni učinek določenih zelišč pride do izraza, če so zelišča pridelana na primernih rastiščih in spravljena v optimalnem času, ko vsebujejo največ učinkovin. Dišavna zelišča shranjujemo in uporabljamo tako, da ohranimo in izkoristimo čim več kakovostnih učinkovin.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart