Vzgoja paradižnika v posodah

Za vzgojo paradižnika v posodah ni potrebno veliko načrtovanja. Vseeno pa mu je potrebno določiti ustrezno lego (sončna lega brez močnega vetra) in izbrati primerno posodo. Velikost posode izberemo glede na sorto in vrsto paradižnika, ki ga želimo vzgajati.

Izbira sorte

Tudi v primeru gojenja v posodah lahko paradižnik vzgojite sami iz semena ali kupite že vzgojeno sadiko.

Odločiti se morate, kakšen paradižnik želite:

  • bolj mesnat za mezgo,
  • bolj trd za sendviče in solato,
  • lahko izberete takšnega, ki raste v grozdu, češnjevca,
  • slivov paradižnik,
  • višjimi in nižjimi, cepljenimi in necepljenimi in tudi med različnimi barvami.

Upoštevati pa morate koliko prostora imate na voljo.

Pravi čas za sajenje

Paradižnik v posodo posadite prej kot na prosto, saj ga v primeru nenadne ohladitve lažje umaknete ali zaščitite.

Vendar je tudi tu pametno upoštevati star nasvet in ga na stalno mesto na prostem postaviti v drugi polovici maja.

Če paradižnika predhodno ne utrdite, se nam lahko zgodi, da zastane v rasti in odvrže ali pa sploh ne tvori prvih cvetov in boste na prvi pridelek čakali nekoliko dlje.

Izbira posode in substrata

Pred sajenjem je potrebno izbrati ustrezno veliko posodo. Cepljen paradižnik potrebuje precej večjo posodo (ca.60×40 cm ali večjo) kot npr. grmičast (30×30 cm).

Izbirate lahko med različnimi oblikami (okrogle, oglate) in materiali, iz katerih so posode narejene: plastične ali glinene, kovinske ali lesene,…. Prav tako pa morate pomisliti, kam boste posode pospravili po končani rasti.

Z nekaj domišljije lahko kot posodo za gojenje uporabite tudi plastična vedra, lesene čebre, gume tovornjakov, kadi, košare, sod za vino, vreče,… Izogibajte se prelakiranih lesenih posod in upoštevajte, da nekatere umetne mase pod vplivom sonca in toplote postanejo krhke in se rade lomijo.

Vse posode morajo imeti na dnu luknjo, skozi katero lahko odteče odvečna voda, razen samozalivalnih sistemov.

Zasaditev

  1. Na dno posode stresite pesek ali večje kamne, ki poskrbijo za obtežitev in za drenažo.
  2. V posodo nasujte rastni substrat in vanj naredite luknjo, kamor bomo posadili našo sadiko.
  3. Sadiko posadite do prvih listov tako kot na vrtu.
  4. Sadiko nežno pritisnite ob podlago
  5. Posodo dopolnite z rastnim substratom.
  6. Temeljito zalijte.

Substrat za paradižnik

Posebno pomembno pri vzgoji paradižnika v posodah je izbira ustreznega rastnega substrata. V vrtnih centrih in drugih trgovinah je na voljo veliko število različnih rastnih substratov. Izberite pravo vrsto rastnega substrata, kajti za razliko od rastlin, ki rastejo na vrtu imajo rastline v posodah na voljo omejen prostor in omejeno količino rastnega substrata.

    3 lastnosti dobrega substrata za paradižnik

    1. korenine oskrbuje s hranili, omogoča dostop zraka in vode do korenin,
    2. omogoča in pospešuje rast korenin,
    3. služi kot opora za rastlino.

    Opora paradižnikov

    Visoke sorte paradižnikov tudi pri gojenju v posodah potrebujejo oporo, na katere jih privezujemo z mehko vrvico.

    Opore so lahko:

    • lesene,
    • plastike,
    • kovine,
    • vrvice.

    Postavite jih pred sajenjem ali po njem. Visoke naj bodo vsaj 150 cm, lahko tudi več odvisno od sorte paradižnika in lege.

    Odstranjevanje zalistnikov

    Tudi pri tej obliki vzgoje redno odstranjujte zalistnike, ki izraščajo pri visokih sortah. Pincirajte z roko, poganjke odstranite, ko dosežejo 5 cm. Pri grmičastem tipu paradižnika zalistnikov ne odstranjujte.

    Sproti odstranjujte tudi vse bolne in poškodovane liste, ki jih ne odlagajte na kompostni kup.

    Visoke vrste lahko tudi vršičkate, saj s tem povečate zgodnost in izenačenost dozorevanja.

    Zalivanje 

    Paradižnik potrebuje veliko vode, predvsem v času cvetenja in tvorbe plodov. Zato ga je potrebno v vročih dneh redno zalivati, saj paradižnik poleti potrebuje tudi do 4 litre vode na dan.

    Najbolj primeren čas za zalivanje je zjutraj, nekoliko manj zvečer, nikoli pa ga ne zalivamo po listih. Zalivanje zjutraj je bolj primerno zaradi tega, ker se na listih vlaga zadržuje manj časa in je zaradi tega manjša možnost da pride do pojava bolezni.

    Zelo je pomembno enakomerno zalivanje, saj lahko prevelike količine naenkrat povzročijo pokanje plodov, zaradi neenakomerne oskrbe z vodo pa lahko pride tudi do pomanjkanja kalcija, kar opazite kot črno piko na koncu plodu, ki se sčasoma veča.

    Še besedo ali dve besedi o posodah, posode, ki so temne barve, se pod vplivom sonca bolj segrejejo, zaradi tega je potrebno večkrat zalivati v izjemno vročih dneh pa lahko pride tudi do poškodbe korenin.

    Posode, ki so izdelane iz poroznih materialov (glina, keramika, beton in les) skozi površino oddajajo vodo, zato je rastline v njih potrebno zalivati večkrat, kot tiste, ki rastejo v plastičnih oz. kovinskih posodah. Zalivajte z mlačno, postano vodo.

    Gnojilo za paradižnik

    Že nas začetku smo omenili, da paradižnik potrebuje veliko hrane, zato mu moramo že na začetku dobro postlati z organskimi gnojili, ki jih vmešate v substrat ali dodate v sadilno jamo.. Kasneje mu je potrebno dodajati specialna organska ali mineralna gnojila. Specialna gnojila za paradižnik vsebujejo manj dušika (N) imajo pa višjo vrednost fosforja (P) in kalija (K). Fosfor in kalij pospešujeta cvetenje in tvorbo plodov.

    Ob sajenju uporabite granulirana gnojila, kasneje pa bolj priporočamo uporabo tekočih gnojil ali gnojilnih paličic.

    Zaščita pred boleznimi in škodljivci

    Paradižnik lahko napade kar nekaj bolezni, najnevarnejša med njimi je krompirjeva oz. paradižnikova plesen. Kot že samo ime pove lahko okuži obe rastlini.

    Proti njej se lahko delno zaščitite tudi z načinom vzgoje (večji razmak med rastlinami, zalivanje ob pravem času, odstranjevanje obolelih listov). Tudi z rednim zalivanjem in gnojenjem lahko poskrbite, saj so zdrave in dobro prehranjene rastline bolj odporne proti boleznim.

    Na povsem naraven način lahko rastlinam dvignete odpornost tudi z uporabo sredstev za krepitev rastlin. Njihova redna uporaba krepi celične stene in s tem dviguje odpornost rastlin in preprečuje nastanek bolezni.

    Drugi dve najpogostejši bolezni sta alternarijska pegavost listov in vertilicijska uvelost vrtnin. Na paradižniku se lahko pojavijo tudi škodljivci, na listih uši in rastlinjakov ščitkar (bela mušica), na plodovih pa gosenice sovk, stenica imenovana marmorirana smrdljivka, ptice…

    Obiranje pridelka

    Obirajte samo zrele plodove. Paradižnik primemo in ga zasukamo, pri tem moramo biti pazljivi, da jih ne poškodujete.

    Jeseni lahko oberete tudi zelene plodove in jih zorite v notranjih prostorih ali pa z njih skuhajte npr. marmelado.

    Poškodovane, obolele in nagnite plodove redno odstranjujte (ne odlagajte jih na kompostni kup). Plodove paradižnika uporabljajte za različne namene, za pripravo solat, juh, soka, mezge, omak in za dekoracijo jedi.

    Spremljajte nas

    .

    © 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart