Čeprav se dnevi krajšajo pa je dela na vrtu vedno več…

V septembru sadimo zimzelene rastline, ki imajo tako dovolj časa, da se dobro ukoreninijo in pripravijo na zimo.

Od zimzelenih rastlin imajo poleg iglavcev pomembno vlogo rododendroni in azaleje. Za njih je značilno, da za svojo rast potrebujejo kislo in rahlo rastišče. Na neprimerna rastišča se odzovejo z rumenenjem listov in zakrnelostjo. Če na vrtu nimamo primernih tal pa vseeno želimo gojiti te rastline, jim moramo ustrezno pripraviti rastišče. To storimo tako, da zamenjamo prst do globine 80 cm in jo nadomestimo s šoto oz. ustreznim substratom za gojenje rododendronov.

Preden jih posadimo, moramo biti pozorni tudi na položaj sonca. Rododendroni slabo prenašajo jutranje in opoldansko sonce, najbolj jim ugaja popoldansko sonce. Ne marajo niti popolne sence, ker v tem primeru malo cvetijo. Prija jim svetla senca, zato jih najraje sadimo pod visoka drevesa, ki imajo globoke korenine (macesen, bor, hrast), saj sami razvijejo plitev koreninski sistem.

Za razliko od rododendronov in azalej pa resa, ki za svojo rast prav tako potrebuje kislo rastišče, najbolje uspeva na odprtem soncu.

Po sajenju je potrebno rastline temeljito zaliti in zalivanje večkrat ponoviti, če je jesen ali zima suha. Ob sajenju jim lahko dodamo tudi nekaj gnojila z dolgotrajnim delovanjem.

Ob jesenskem sajenju nam lahko preglavice povzročajo hroščki, ki objedajo liste ali pa ogrci, ki objedajo korenine. Pred njimi lahko rastlino uspešno zaščitimo z uporabo ustreznega sistemičnega insekticida.

Čebulice ne sadimo v vrsto, ker to deluje dolgočasno, temveč v nepravilne skupine, kjer je razmak med posameznimi čebulicami spet 3x debelina čebulice.

Čebulnice najbolje uspevajo v peščeno ilovnati zemlji, drugače pa rastejo v vsaki zemlji, le urediti moramo, da v njej ne zastaja voda. Ob sajenju jim ne smemo dodajati nepredelanega hlevskega gnoja oz. svežega komposta, lahko pa jim dodamo uležan kompost oz. primeren substrat, ki vsebuje šoto. Če jim ob sajenju ne dodamo gnojila (najbolje kakšnega z dolgotrajnim delovanjem), moramo to storiti spomladi.

Če jih sadimo med trato, lahko kosimo šele potem, ko se začne listje čebulnic sušiti.

V sadnem vrtu je sedaj predvsem čas za obiranje plodov, zato praktično ne smemo več uporabljati sredstev za zaščito rastlin, izjema so le nekateri pripravki iz naravnih sestavin, lepljive plošče in lepljivi trakovi.

V prvih hladnih dneh se bodo pojavili metuljčki zimskega pedica. Samčki imajo krila, samičke pa so brez njih in plezajo po deblu v krošnjo, kjer odložijo jajčeca. Zato je še posebno pomembno, da pravočasno oblepimo debla z lepljivim trakom in preprečimo odlaganje jajčec.

Septembra je še vedno čas za cepljenje češenj in višenj. Da preprečimo okužbe, rane premažemo s cepilno smolo.

Drugače imamo sedaj še nekaj časa, da se pripravimo na jesensko sajenje sadnega drevja. V tem času lahko izberemo sorte in ustrezen prostor.

Vrt

Zelenjava, ki še ni dozorela, naj ostane v vrtu čim dlje, redno pa odstranjujemo poškodovane in nagnite dele. Z vrta odstranimo ves plevel, še preden odvrže semena, ki nam bodo kalila v prihodnjih letih in nam povzročala dodatno delo.

V mesecu septembru lahko na začetku meseca sejemo redkvico, zimsko solato in motovilec. Poleg tega lahko sejemo še nekatere sorte radiča, blitvo in špinačo. Na prazne grede v vrtu posejemo rastline za zeleno gnojenje (facelija, volčji bob, oljna ogrščica, bela detelja,…). Te bodo preprečevale razvoj plevela ter izboljšale tla. Sadimo lahko tudi rabarbaro, zimski česen, majski srebrnjak in spomladansko zelje.

Trata

Tudi na vrtno trato ne smemo pozabiti, kajti septembra je pravi čas za sejanje trave oz. obnovo travne ruše, ki je prizadeta od poletne suše in vročine in polaganje travnih zvitkov.

Zaradi izjemno vročega poletja in dolgotrajne suše so z dreves že pričeli odpadati posamezni listi. Te liste odstranimo s trate čim prej, vsekakor pa še pred prvim daljšim deževnim obdobjem.

Zaradi redne košnje, suše in vročine, travne bilke za hitrejšo regeneracijo potrebujejo hranila. Upoštevati moramo tudi, da se približuje zima s snegom, nizkimi temperaturami in malo sonca.

Zato izberemo posebna »jesenska« gnojila za trato. Ta gnojila imajo uravnovešeno in posebej za ta letni čas prirejeno sestavo hranil. Lep primer takega gnojila je Substral JESEN gnojilo za travo z dolgotrajnim delovanjem. Vsebuje dušik s počasnim sproščanjem (do 3 mesece) in visoko vsebnost kalija, ki poskrbi za hitro regeneracijo in dvig odpornosti pred boleznimi in vremenskimi  vplivi.

Gola mesta na trati

Suša, vročina, živali, igra,… je le nekaj razlogov, zakaj so se na zelenici pojavila gola mesta brez travne ruše. Do tega lahko privede tudi nepravilno nastavljena višina košnje in nepravilna uporaba gnojil. Za uspešno rešitev tega problema uporabite Substral prvo pomoč za trato. Sestavljen iz visokokakovostnih travnih semen, začetnega gnojila in rastnega substrata.

To je le nekaj opravil, ki nas čakajo na vrtu v septembru, če bi želeli opisati vse, bi nam zmanjkalo prostora, vam pa časa…