Vremenski pregovori za mesec januar
V mesecu januarju se narava odene v svojo zimsko obleko. Soočamo se z nizkimi temperaturami, padavinami in krajšimi dnevi. Ti vremenski pojav vplivajo na naše vsakdanje življenje. V tem članku bomo raziskali bogato zakladnico vremenskih pregovorov, ki so značilni za ta zimski mesec. Te starodavne modrosti so prenašane iz roda v rod in odražajo opažanja ljudi o januarskem vremenu. Skozi te pregovore bomo odkrivali, kako so ljudje skozi zgodovino opazovali in razumeli januarsko vreme ter kakšne napovedi so izpeljali iz naravnih pojavov v tem času leta. Pridružite se nam pri raziskovanju barvitega sveta vremenskih pregovorov za mesec januar!
Splošni pregovori
- Če prosinca grmi, slabo vreme preti.
- Če prosinca ni snega, ga mali traven da.
- Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja.
- Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti.
- Če je prosinca mokrilo, bo grozdje slabo storilo.
- Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari.
- Če bo prosinca mokrilo, bo pole in grozdje slabo rodilo.
- Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.
- Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati.
- Januar gorak, kmet pa siromak.
- Jasni dnevi prosinca so veselje vinogradnika.
-
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
-
Kakršno bo vreme prvi dan, tak bo veliki srpan.
Prva polovica januarja- pregovori
-
Če na Tri kralje (6.1.) jasen dan bo , za dolgo zimo hrani seno.
-
Če na Tri kralje (6.1.) jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.
-
Makarij (2.1.) jasen in meglen naznanja prav tako jesen.
Splošni pregovori o mesecu januarju
-
Kar boš delal na novga leta dan, to boš delal cel let in dan.
- Prosinca gorkota, v jeseni sirota.
- Prosinec mili, Bogu se usmili.
- Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka.
- Prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša.
-
Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi.
Druga polovica januarja- pregovori
- Če Anton (17.1) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja.
-
Kadar Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. (17. 1.)
-
Koliko dni pred Petrovim stolom (18.1) grmi, toliko po njem mrazi.
-
Fabijan in Boštjan (20.1.), sok v drevju pognan.
-
Ko se Fabijan oznanja (20.1.), sok v drevesih že poganja.
-
Če gredo na Neže (21.1.) dan žene na Kum bose, bodo kopice žita goste.
-
Na dan Neže (21.1.) se kuram rit odveže.
-
Kakor okoli Vincenca (22.1.) bilo, tako čez leto ostalo bo.
-
Če na Vincenca (22.1.) sonce peče, obilo vina v sode steče.
-
Če na Vincenca (22.1.) sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.
-
Če se na Vincenca (22.1.) sonce le toliko pokaže, da bi mogel konja osedlati, dobra napoved za vino ne laže.
-
Če Vincenc (22.1.) ima sončno vreme, dobro je za žiti in vinske gore.
-
Če Vincenca (22.1.) sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči.
-
Kakršno je vreme na Pavla (25.1.) stola dan, tako bo ostalo mesec dan.
-
Lepo in jasno Pavla (25.1.) spreobrnjenje je rodovitnega leta znamenje.
-
Sonce na Pavla stola (25.1.) dan obilo žita in vina da, če pa sneži, žito se podraži.
-
Če je na Pavla (25.1.) jasno nebo, dobra bo letina – stari pojo.
-
Če na Pavla (25.1) dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen.
-
Če na Pavla (25.1.) sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmetu se godi.
-
Če Pavel (25.1) nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.
-
Če Pavel (25.1) po kopnem prihaja, Jurij po snegu prihaja.
-
Kadar na spreobrnjenje Pavla (25.1.) sneži in deži, letina slaba in huda preti.
- V januarju toplo, v februarju hladno.
- V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža.
- V prosincu toplota, v svečanu mrzlota.
- V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina.
- Vredno novo leto da nam dobro žetvo.