Voluhar
Voluharji lahko zaradi načina prehranjevanja in kopanja povzročijo precejšnjo škodo na vrtu.
Spadajo med glodalce, za katere je značilno, da so majhni, dolgorepi štirinožci s kremplji ter z zobmi in čeljustmi, ki so prilagojene glodanju in žvečenju. V zgornji in spodnji čeljusti imajo po dva rahlo upognjena sekalca, ki neprestano rasteta. Glodalci si ta dva zoba brusijo tako, da z njima nenehno glodajo ter tako ohranjajo njihovo ostrino in funckionalnost. Večinoma so talne živali, posamezne vrste pa so se prilagodile na druga življenjska okolja, kot so drevesa (veverice), voda (bobri) ali podzemni rovi (voluhar).
Dolžina voluharjevega trupa je približno 10 do 20 cm, dolžina repa pa 7 do 11 cm. Barva kožuha je zelo različna: od peščene do temno rjave in temno sive do črne. Telo voluharja deluje čokato, ima široko glavo, majhne oči, ušesa so komaj vidna in štrlijo iz dlake. Imajo dobro vidne močne, rumene sekalce.
Kje se voluhar najraje pojavlja
Veliki voluhar se pojavlja na travnikih in pašnikih, poljih, gozdu, sadovnjakih in vrtovih. Še posebej rad se zadržuje tam, kjer tal ne obdelujejo, temveč jih mulčijo ali zastirajo. Pogosteje ga najdemo na malo težjih in vlažnih tleh ter ob potokih.
Je izrazit rastlinojed. Pri nas živi predvsem v sistemu podzemnih rovih, kjer je tudi razširjen rov – shramba, kjer hrani travne bilke in drugo rastlinsko hrano. Drug razširjen rov mu služi za gnezdo. Rovi se nahajajo na globini od 5 do 30 cm, nekateri so tudi globlji, več kot meter v globino. Sistem rovov je lahko dolg tudi do 100 m. Voluharjevi rovi so na prerezu ovalni in merijo 5 do 7 cm, medtem ko so krtovi rovi okrogli in imajo premer 5 cm. Kupčki narite zemlje so pri voluharju ob rovu in razmeroma neopazni, pri krtu so nad rovom. Samica koti 3 do 6 krat na leto (odvisno od količine hrane) po 4 do 6 mladičev. Sama brejost traja 21 dni. Mladiči postanejo spolno zreli po 9 do 10 tednih oz. jeseni istega leta. Voluharji dosežejo starost približno 2 leti.
Voluhar in sadno drevje
Napada vse vrste sadnih dreves, še posebej ima rad jablane, še posebej tiste, ki so cepljene na vegetativne podlage. Pogosto napada tudi hruške, češnje in višnje, pa tudi vinsko trto. Voluhar pri mladih drevesih obje vse stranske korenine in koreninski vrat, na debelejših koreninah pa obje skorjo. Napadena drevesa lahko zaradi objedenega koreninskega sistema z rokami zamajemo in izruvamo.
Voluhar in zelenjava
Največ škode povzroči v zimskem času, ko mu v naravi primanjkuje hrane. Rad se hrani tudi s krompirjem, korenjem, zeleno, peso ter drugimi korenovkami, solato in še marsičem, celo deteljo. V jeseni do nastopa mraza rad pride na površje, da si nabere zaloge hrane. Na površju se voluhar tudi pari.
Voluhar- zatiranje
Pasti
Voluharja preganjamo in zatiramo na več načinov.
- Najbolj poznan način zatiranja je lovljenje s pastmi. To zahteve dobršno mero potrpljenja in tudi nekaj znanja.
- Preden past nastavimo je potrebno ugotoviti, kateri rovi so aktivni in jih voluhar uporablja. To storimo tako, da rove odkopljemo in jih označimo.
- Čez kakšnih 30 minut se vrnemo in preverimo odkopane rove. Voluhar ne mara prepiha in naseljene rove »popravi«.
- Izjemno pomembno je, ne le pri nastavljanju pasti, temveč tudi pri načinih, da pri delu uporabljamo rokavice in za seboj ne pustimo vonja. Sicer se bo voluhar temu mestu izognil.
Vedro
- Drug način zatiranja je, da v tla zakopljemo vedro in ga do dveh tretjin napolnimo z vodo.
- V vedro lahko naredimo pod robom več luknjic, da lahko odteče odvečna deževnica.
- Voluharja voda privlači, pade vanjo in se utopi.
Odvračanje voluharja
Rastline z vonjem
Poznamo tudi več vrst odganjanja oz. odvračanja.
- Lahko posadimo rastline, ki mu »smrdijo«. Takšni rastlini naj bi bili cesarski tulipan, narcise, križnolistni mleček, divji kristavec, česen idr. Iz bezgovih listov lahko pripravimo prevrelko in jo vlivamo v naseljene rove voluharja. Ne mara tudi vonja po ribjem olju in citrusih.
Drugi načini
Na tržišču in tudi v vrtnarskih nasvetih boste našli veliko naprav, ki oddajajo zvok in s tem preganjajo voluharja: vetrnice, zvočni odganjalci, zakopane steklenice…
Zaščita rastlin pred voluharjem
- Mlado sadno drevje najbolje zaščitimo tako, da ga posadimo v goste žične mreže ali košare, ki po nekaj letih propadejo. Pri postavitvi mrež je pomembno, da mreža gleda ven iz tal. Tudi čebulice tulipanov lahko zaščitite na tak način. Te po nekaj letih propadejo, korenine pa se lahko nemoteno razvijajo.
-
Voluhar ne mara redno obdelanih tal, zato je priporočljivo tudi sadovnjake (okoli dreves) večkrat prekopati.
-
Voluhar ima tudi kar nekaj naravnih sovražnikov. Od domače muce do različnih ptic ujed, ježev, podlasic, gožev in kun. Če te živali uspemo privabiti v vrt ali sadovnjak, nam bodo s pridom pomagale v boju z voluharjem.
-
Na splošno velja, da voluharja nikoli ne smemo pustiti pri miru.