Okrasni vrt naj bo užiten
Piše : agronominja Loreta Vlahović
O kako čarobno je ko se narava prebuja in začne cvetje buhteti in listje zeleneti.
Če ne prej pa zdaj zagotovo dobimo navdih in željo za popestritev našega vrta. Želje so vedno imeti veliko, čeprav na majhni površini. Zato je najboljša rešitev izbrati nekaj, kar bo zelenelo ali cvetelo, a bo tudi drugače uporabno. Še najbolje užitno.
Ko sledimo naravnemu oblikovanju zaznamo, da gozdni vrt zajema drevesa, grmovnice, plezave rastline, nizko grmovje in trajnice ter nizke pokrovne rastline. Tako pisana družba naj bo tudi na našem vrtu, da bodo rastline dobro uspevale.
Žive meje med hišami niso več, kar so bile
Desetletja so vrtove ob hišah omejevale ciprese, lovorikovci in druge vrste mej iz ene same rastline. Vendar ali ni taka meja malo dolgočasna? Vsaka rastlina je lepa, a tako kot ljudje imajo tudi rastline raje pisano druščino.
Moj prijatelj je proti sosedom naredil odprtino v živi meji iz tuje, da s sosedi prosto prehajajo med vrtovi. Jaz raje izbiram pestrost barv in oblik. Po mojem mnenju naj bo razmejitev z živo mejo pisana in mešana. Še bolje, če je večstransko uporabna in ‘užitna’.
Posadite jagodičevje
Ob pogovoru z gospo, ki bi rada naredila mejo drugače sem kar izstrelila odgovor: ‘Posadite jagodičevje! Tako boste prispevali skupnosti in boste vi in mimoidoči imeli več od tega.’
Zaradi kar 75 m dolge meje sem predlagala izmenično sajenje v skupine po 3 enake rastline. Začnemo z nižjimi, z oddaljenostjo pa posadimo višje rastline. Posadimo ribeze, črne bele in rdeče, aronijo, sibirsko borovnico, josto, pa forberi, ki tako lepo rumeno cveti. Posadimo v vrsto, če je več prostora v širino lahko tudi v cikcak varianti.
Med višjimi grmovnicami pa uporabimo zimski cvet in purpusovo kosteničevje, ki bosta cvetela pozimi. Uživali bomo v vonjavah obeh. Purpusovo kosteničevje bodo zgodaj pozimi obiskovale čebelice, zimski cvet pa bomo uporabili za sladice ali dekoracije.
Posadite jagodičevje
Za težje prehodno mejo priporočam češmin. Resda je poln bodic, a so njegove jagode zelo slastne. Za višje meje pa je odlična šmarna hrušica ali majska kraljica, ki nam bo spomladi krasila vrt kot nevesta v belem, že junija pa nas obdarila s slastnimi jagodami na daljših pecljih. Mmmm kako so dobre, sveže in v zavitkih.
Sajenje okrasnega vrta
Ko sadimo v vrsto, naredimo jarek ali pa sadimo v sadilne jame. Te naj bodo vsaj 3x širše od koreninske grude sadike in globoke malo več kot je sadika. Sadike nam bodo hvaležne, če bomo ob sajenju dodali z gnojilom in kompostom obogaten substrat Substral zemlja za rastline na prostem.
Meni osebno je atraktivna kombinacija vednozelene mahonije, ki je mikavna skozi celo leto in ameriške borovnice. Obe imata radi kisla tla zato za njih globoko sadilno jamo napolnimo s substratom za kisloljubne rastline Substral zemlja za rododendrone obogaten z gnojili in železom, ki poskrbi za lepe temno zelene liste.
Pozimi bodo žareli rumeni cvetovi mahonije, spomladi borovničevo cvetje, pred poletjem borovničeve jagode, pozneje še mahonijeve modre jagode, ki so užitne, a hudi grenke.
Drevesa z užitnimi plodovi
Za vsak vrt obstaja drevo. Na velikih površinah si lahko privoščimo marsikatero sadno drevo. Na majhnem, blizu hiše, pa moramo biti pazljivi kaj izbiramo.
Glejmo da sadimo taka okrasna drevesa:
- ki ne bodo preveč senčila,
- katerih korenine ne bodo segale v neželen prostor,
- da bomo drevo z lahkoto oskrbovali.
Zato oreh in kostanj rajši posadimo na rob velikega vrta.
V majhnem vrtu pa bo veljavo dobila že prej omenjena šmarna hrušica, a tokrat gojena v obliki drevesa pa navadni dren, ki bo že pozimi obarval veje v rumeno ali himalajski dren z velikimi cvetovi in užitnimi jagodami.
V majhnem vrtu je pravo mesto za žižulo, ker le na samem pokaže svoje prave odlike in posebnosti rasti. Tako kot žižula je tudi glog opremljen z bodicami, a zaradi tega ni nič manj atraktiven.
Kvečjemu še bolj. In ta je lahko cveti v belem ali če izberemo sorto ‘Paul Scarlet’, se obleče v drobne šopke rožnato rdečih cvetov na temno zeleni podlagi. Pri vseh omenjenih bomo plodove pospravili mi ali ptice.
Asimina- indijska banana
Eno mojih ljubših, pri nas ‘novejših’ dreves, je indijska banana, asimina, posebna iz več vidikov. Meni osebno je zelo pri srcu, saj ima sadež okus po tropskem sadju – malo bananine mazavosti, mango oblike, jackove pocavosti in črna giga semena v notranjosti. Z vsem tem me spomni na doživete tropske kraje.
Asimina
Listopadno drevo prelepe piramidalne rasti zraste približno 5 m v višino. Kljub velikim mesnatim listom, ne bo hudo senčilo spodaj rastočih rastlin. Posebnost je tudi v cvetu, ki je temno bordo barve in za oprašitev privablja debele muhe, ki imajo radi tudi meso.
Sajenje asimine
Sadilna jama naj bo v rahlih tleh vsaj 30 široka in 30 globoka, v težjih pa lahko še enkrat večja. Ob sajenju v jamo z zemljo zmešamo Substral Naturen bio konjski gnoj v peletih. In posadimo enako globoko kot je bila tudi vzgojena sadika. Po 3 letih bomo lahko uživali v slastnih plodovih.
Ko ob robu vrta nekje na soncu posadimo še divje šparglje in po travniku dovolimo razrast cvetja, bo gozdna pravljica na našem vrtu popolna.
Pripravek iz listov asimine
Listje je odlično za pripravo naravnega pripravka, ki ga uporabimo v primeru hudega napada uši, rilčkarjev ali drugih insektov.
V jeseni nabrane, dobro posušene liste zdrobimo. 10 g listov damo v 1 l vode in pustimo namakati 3 dni. Raztopino odcedimo in za škropljenje razredčimo z vodo v razmerju 1:3. Tako pripravljen koncentrat je uporaben le nekaj dni.
Proti listnim ušem pa lahko uporabite tudi SUBSTRAL Naturen BIO naravni insekticid proti listnim ušem.