Si lahko zamislite kako prijetni bi bili topli poletni večeri brez komarjev? Nadležno brenčanje, ki vas zbudi in spravlja ob spanec pa tisto nadležno srbenje, ki nam ga zapustijo potem, ko se okrepčajo z našo krvjo. Res so prava nadloga.

Na svetu živi okoli 3500 različnih vrst komarjev, katerih jih ¾ živi v tropih in subtropih. V Evropi jih živi 120 vrst, točno število vrst v Sloveniji ni znano, verjetno jih je med 30 in 40 vrst. Veliki so od 3,5 do 10 mm. Komarji so prenašalci mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni, zato se v svetu posveča veliko denarja raziskavam o komarjih in boleznih, ki jih prinašajo.

V Sloveniji je zanimanje za njih naraslo šele v zadnjih letih, ko so se pri nas pojavile nove tujerodne invazivne vrste. Prvi je bil tigrasti komar (Aedes albopictus), ki se je hitro razmnožil. Kasneje sta se pojavili še dve tujerodni in invazivni vrsti korejski (Aedes koreicus) in japonski komar (Aedes japonicus japonicus).

Življenjski cikel

Odvisno od vrste imajo komarji lahko eno ali več generacij na leto. Večina komarjev se čez dan zadržuje v zavetju sence in išče mesta z dovolj vlage. Idealno zavetišče za njih so žive meje  in goste grmovnice. Ličinke in bube, pri vseh komarjih, potrebujejo za svoj razvoj vodno okolje. Primerne so vse manjše ali večje mirne ali počasi tekoče vode, tudi sodi za deževnico ali celo podstavki posod za rože, skratka povsod, kjer se lahko voda zadržuje. Samica izleže v vodo 200 do 300 jajčec, iz katerih se le po nekaj dnevih izležejo ličinke. V toplem vremenu (temp. 25 °C) traja razvoj od jajčeca do odrasle živali od 10 do 14 dni. Komarji letajo tudi jeseni, dokler se ne začnejo hladni dnevi oz. noči. Takrat si samičke poiščejo zatočišča, kjer prezimijo (npr. v kleteh), samčki pa poginejo.

S sesanjem krvi samičke dobijo beljakovine, ki so nujno potrebne za tvorbo in razvoj jajčec. Za vsak nov cikel odlaganja jajčec pa samička potrebuje novo porcijo krvi.

Komarji se hranijo na različnih gostiteljih, večina vrst se zadovolji s sesanjem živalske krvi, kjer sesajo tako na toplokrvnih kot na mrzlokrvnih živalih, nekatere vrste, kot je Culiseta annulata pa imajo najrajši človeško kri. Prehranjujejo se večinoma ponoči, nekaj pa je takih, ki se hranijo tudi podnevi.

Zakaj komarji pikajo samo mene?

Ste se že kdaj vprašali, zakaj ste vi čisto popikani od komarjev, ljudje okoli pa vas pa ne? Načeloma velja, da komarje privlači izdihani ogljikov dioksid, telesna temperatura in znoj.

Povsem natančno kaj je tisto, zaradi česar se komar spravi ravno na vas, pa še ni poznano. Vsekakor pa bo tisti, ki bo to odkril zagotovo obogatel. Pri iskanju gostiteljev lahko komarji preletijo različne razdalje, tudi do 5 km. Samička zazna žrtev že na razdalji 35 m, kjer najprej zazna izdihani CO2 in leti proti njegovemu izvoru. Ko se žrtvi dovolj približa, jo privabita še vonj in svetloba.

Komarjev pik

Na mestu vboda se ponavadi pojavi le oteklina, ki jo spremlja srbenje, ki čez nekaj časa mine. Pri občutljivih ljudeh pa lahko pojavijo večje otekline in vnetja.

Po svetu je še vedno najpomembnejša med njimi malarija, ki je najbolj nevarna v tropih, po nekaterih podatkih pa se je v zadnjem času pojavila tudi na posameznih grških otokih.

Komarja mrzličarja, ki malarijo povzroča (rod Anopheles), lahko najdemo tudi pri nas, vendar ni okužen z virusom bolezni. V zadnjem času so se pri nas razširili tigrasti komarji (Aedes albopictus), ki so tudi pomembni prenašalci različnih bolezni in sicer mrzlice denga in čikungunje (bolezni sklepov). V nekaj zadnjih letih sta se tigrastemu komarju pridružila še korejski (Aedes koreicus) in japonski komar (Aedes japonicus japonicus), ki sta tudi znana prenašalca bolezni.

Tudi v preteklosti so bili komarji znan problem (malarija), proti kateremu so se borili tudi v rimskem imperiju. Poleg povzročiteljev bolezni, pa lahko komarji prenašajo tudi različne parazite.

Zaščita pred komarji