Skladiščne bolezni krompirja in napake na gomoljih

Bakterijska okužba (mokra gniloba)

To bolezen povzročajo bakterije iz številnih rodov, gomolji pa se lahko z njimi okužijo med skladiščenjem ali že pred izkopom. Najpogosteje je za to kriva bakterija imenovana črna noga. Okužbe se najprej pokažejo kod poškodbe na kožici (vdrte vodene lezije), ki v vlažnem okolju napredujejo tako da zajamejo cel gomolj in se širijo tudi na sosednje. Okuženo tkivo je mokro in zdrizasto. Na začetku je brez vonja, kasneje pa se razvije značilen vonj (prisotnost drugih organizmov).

Preprečevanje okužbe:

  • izogibati se moramo poškodbam gomoljev pri izkopu
  • krompir izkopljemo čim prej
  • skladiščimo samo suhe gomolje
  • ne skladiščimo poškodovanih in z boleznimi okuženih gomoljev
  • gomolje redno pregledujemo

Suha trohnoba (gangrena)

To bolezen povzročajo glive. Na kožici gomoljev se pojavijo udrte nekrotične pege temne barve, podobne odtisu palca. Najpogosteje nastanejo okrog očesc, lenticel in poškodovanih mest med spravilom. Bolno in zdravo tkivo sta ostro ločena. Okužbo pospešuje hladno in suho okolje.

Preprečevanje:

  • izogibati se moramo poškodbam gomoljev pri izkopu
  • izogibati se je potrebno nizkim temperaturam med skladiščenjem

Bela trohnoba

Tudi to bolezen povzročajo glive. Gliva okuži gomolje v skladišču, ki se kasneje spremenijo v mumije. V vlažnih razmerah se lahko razvije v mokro gnilobo.

Preprečevanje:

  • izogibati se moramo poškodbam gomoljev pri izkopu
  • izogibati se moramo prezgodnjemu izkopu v vročini
  • izogibati se moramo visokim temperaturam med skladiščenjem

Krompirjeva plesen

Ni tipična skladiščna bolezen, vendar jo lahko z okuženimi gomolji zanesemo tudi v skladišče. Na kožici gomoljev se pojavijo rjave lise. Če prerežemo gomolj vidimo motno barvo mesa. Okužba s krompirjevo plesnijo omogoči okužbo tudi z drugimi boleznimi (mokra gniloba).Tudi to bolezen povzročajo glive. Gliva okuži gomolje v skladišču, ki se kasneje spremenijo v mumije. V vlažnih razmerah se lahko razvije v mokro gnilobo.

Preprečevanje:

  • gomolje izkopljemo v suhem vremenu
  • sadimo zdrav semenski material
  • po potrebi zaščita krompirja na gredi

Bolezni na kožici gomolja

Pikasta pegavost gomoljev

Je tudi glivična bolezen, ki se pojavi na gomoljih v skladišču. Na površini gomoljev opazimo črno vijolične pege, ki so privzdignjene. Lahko jih najdemo po celotni površini gomolja ali pa v skupkih okoli ran in očesc ter tudi stolonov.

Preprečevanje:

  • gomolje izkopljemo pravočasno in v suhem vremenu
  • sadimo zdrav semenski material
  • izogibajmo se nizkim temperaturam med skladiščenjem

Podobni znaki so lahko posledica prezgodnje uporabe sredstev za preprečitev klitja (upoštevajte navodila)

Srebrolikost

Tudi glivična bolezen.  Na gomoljih se pojavijo rjave okrogle pege, ki se združujejo. Okuženi gomolji (poškodovano tkivo) ima srebrnkast sijaj. Ker je posledica poškodb zaradi izgube vode, gomolji pričnejo veneti.

Preprečevanje:

  • gomolje izkopljemo pravočasno
  • sadimo zdrav semenski material
  • izogibajmo se visdokim temperaturam med skladiščenjem

Napake gomoljev

Črne pike ali modrice

Ko lupimo krompir, večkrat naletimo na modrice, ki se kažejo kot modro sive krpe tkiva neposredno pod kožo gomoljev. Povzročijo jih udarci. V poškodovanih celicah se brezbarvni tirozin postopoma spreminja v temno obarvan (črn) melanin, zato modrice nastanejo šele čez 2-3 dni in jih na neolupljenemu krompirju ne opazimo.

Občutljivost na nastajanje modric je večja, čim več suhe snovi in manj kalija vsebuje krompir. Največ modric na gomoljih nastane pri dodelavi in prevažanju močno ohlajenega krompirja (krompir mora biti ogret na 10-120C).

Slajenje

Krompir, ki je bil dalj časa shranjen v hladnih prostorih, sladi. Vendar ne zaradi tega, ker bi zmrznil, temveč zato, ker se v njem nakopiči sladkor. V pravilno uskladiščenem krompirju se neprenehoma spreminja škrob v sladkor in obratno, vendar je to spreminjanje v ravnovesju. Pri temperaturi 10-120C je večina ogljikovih hidratov v obliki netopnega škroba, sladkorjev je malo. Z znižanjem temperature pod 60C pa se ravnovesje poruši v korist sladkorja, zato se njegova vsebnost povečuje.

Presežek sladkorja lahko odpravimo, če segrejemo krompir na 15-200C in to temperaturo vzdržujemo najmanj 2 tedna.

Količina sladkorja v gomoljih je odvisna tudi od sorte. Za industrijsko predelavo so sorte, ki vsebujejo veliko sladkorja neprimerne.

Sprememba barve

Poleg modric in slajenja sodi med napake tudi sprememba barve gomoljev. Olupljen surov pa tudi kuhan krompir posivita. Pri surovem krompirju se barva spremeni zaradi delovanja fermentov pri kuhanem pa zaradi oksidacije.

Koliko je krompir nagnjen k spremembi barve, je odvisno predvsem os sorte in še od nekaterih drugih, manj pomembnih dejavnikov.

Drugotna rast

Drugotna ali sekundarna rast gomoljev se pojavi, kadar se listna površina nasada ali pa tla segrejejo nad 220C. Večji učinek kot visoke temperature zraka imajo visoke temperature tal še zlasti, če je obdobje tudi sušno. Tedaj gomolji prenehajo rasti. Ko se rast obnovi, se začne drugotna rast samo enega dela gomolja  ali pa se na kratkih stolonih, ki zrastejo iz očesc prvotnih gomoljev, razvijejo novi gomolji.

Škrob v prvotnih gomoljih se večkrat spremeni v sladkor, ki preide v nove gomolje, zato so prvotni gomolji steklasti. So mnogo slabše kakovosti, večkrat pa začno tudi gniti.

Nagnjenost posameznih sort krompirja k drugotni rasti je zelo različna.

Rjava pegavost

V vročem poletju se pojavijo zlasti na peščenih tleh v debelih gomoljih nekaterih sort krompirja majhne rjave pege. Te pege so pravzaprav skupine mrtvih celic. Gre za fiziološki pojav, povezan z visokimi temperaturami in občasnim pomanjkanjem vlage.

Razpoka

Razpoke nastanejo, ko se po začasnem zastoju rasti zaradi pomanjkanja vode gomolji znova odebelijo. Nastanek je odvisen od sorte in oskrbe z vodo.

Votlo srce

Je napaka, ki se praviloma pojavlja le pri debelih sortah krompirja. Votlina se pojavi v sredini gomolja in je bolj ali manj pravilne oblike. Barva mesa okrog votline ni spremenjena, le včasih sosednje celice porjavijo. Pojav preprečimo z zadostno oskrbo z vodo, poleg tega ne smemo pretiravati z uporabo rudninskih gnojil.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart