Jagode so najbolj priljubljeno jagodičevje v domačem vrtu. Za gojenje ne potrebujejo veliko prostora. Zelo dobro se prilagajajo talnim in podnebnim razmeram. V Sloveniji rastejo tri vrste »divjih« jagod, med njimi tudi navadni jagodnjak oz. gozdna jagoda. Prve vrtne jagode kot jih poznamo danes so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih gozdnih jagod v Franciji leta 1750.

Težava z jagodami je v tem, da sezona prehitro mine. Vendar če imamo dovolj prostora in za gojenje izberemo primerne sorte, lahko sezono obiranja jagod razširimo na celih 6 mesecev, od maja do prvih jesenskih slan.

Najbolj cenjene sorte so tiste, ki rodijo poleti, vendar pa so na našo veliko žalost rodne samo enkrat na leto. Med njimi ločimo zgodnje sorte, ki rodijo od konca maja do konca junija; srednje sorte, ki rodijo od srede junija do srede julija in pa pozne sorte, ki zorijo od začetka do konca julija.

Mesečne ali večkrat rodne jagode podaljšajo sezono obiranja vendar njihov pridelek ni tako obilen. Plodovi pa so v primerjavi z poleti zorečimi sortami manjši in manj sladki.

Poznamo pa tudi alpske jagode, ki rodijo drobne, vendar aromatične plodove, ki jih imenujejo tudi gozdne jagode.

Na izbiro pa imamo tudi posebne sorte jagod z rožnatimi cvetovi, belimi plodovi, z okusom, ki spominja na ananas,…

Priprava gredice

Gredo oz. greben na katerega bomo jagode posadili pripravimo vsaj mesec pred sajenjem. Odstranimo vse plevele, zemljo prekopljemo in na 1 m³ zemlje dodamo vedro komposta ali dobro preperelega gnoja.

Če nimamo komposta oz. preperelega gnoja s pomagamo z naravnimi gnojili, kot je npr. konjski gnoj , vrtni zemlji pa izboljšamo z dodajanjem humusne zemlje, če naša vrtna zemlja ni dovolj kisla.

Če smo pri pripravi grede pozabili na gnojenje, lahko gnojilo ob sajenju dodamo v sadilne jame. V tem primeru vam priporočano uporabo SUBSTRAL Naturen BIO gnojilo za jagodičevje oz. SUBSTRAL Naturen BIO Performance Organics gnojilo za sadno drevje in zelenjavo.

Sadimo lahko sadike z golimi koreninami ali pa sadike iz lončkov. Na grebenu jih sadimo na razdaljo 0,2-0,4 x 0,2-0,4 m.

Na gredo oz. greben najprej položimo črno folijo, ki preprečuje rast plevelom, zadržuje vlago v tleh in ščiti plodove pred prstjo in polži. Jagode sadimo v reže, ki so v foliji že narejene ali pa reže napravimo sami.

Nega jagod po sajenju

Sadike z golimi koreninami sadimo konec avgusta, sadike iz lončkov pa lahko ob ustreznem vremenu sadimo preko celega leta.

Na novo posajene rastline je potrebno redno zalivati. Zalivamo jih vedno zjutraj, da se do večera rastline osušijo (bolezni).

Ker so jagode nizko rastoče rastline, je potrebno redno odstranjevati plevele. Pri odstranjevanju plevela z okopavanjem, moramo paziti , da ne poškodujemo korenin ali koreninskega vratu.

Večina rastlin oblikuje pritlike, ki jih lahko odstranimo ali pa ne. Priporoča se odstranjevanje, saj je drugače oteženo okopavanje in odstranjevanje plevelov, pa tudi pridelek je manjši in jagode so bolj drobne.

Zdravilni učinki jagod

Tako gozdne kot tudi vrtne jagode imajo več vitamina C kot citrusi. Vitamin C je znan antioksidant (zmanjšuje tveganje za obolelost za rakom). V 100 g svežih jagod količina vitamina C skorajda zadošča priporočeni dnevni vrednosti. Poleg vitamina C vsebujejo še vitamin A ter beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine in mikroelemente kot so kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij…

Zato ni presenečenje, da so jagode kot zdravilno rastlino uporabljali že v stari Grčiji in antičnem Rimu.

Uživanje svežih plodov znižuje krvni tlak in delujejo odvajalno. Čaj iz svežih listov pomaga pri driski, čaj iz posušenih listov in korenin pa lajša težave pri uriniranju, čisti ledvice in mehur, pomaga pri zlatenici, lajša črevesne in želodčne težave, blaži oslovski kašelj in astmo ter čisti kri. Čaj iz posušenih listov jagod je tudi okusen dodatek čajnim mešanicam.

Uporabljajo jih tudi za beljenje zob (vsebujejo fluor), še posebej pa so primerne za diete – so skoraj brez kalorij, vsebujejo pa obilico vitaminov in mineralov.

Žal pa jagode niso primerne za vse. Nekateri ljudje so na jagode namreč alergični. Alergen, ki sproži reakcijo, naj bi bil povezan z rdečo barvo. Znanstveniki z univerze Lund, so uspeli ugotoviti, da je za alergično reakcijo odgovoren določen protein v rdečih jagodah, ki spominja na znani alergen pelod breze.