Zadnjih nekaj let se je pri nas pojavil nov škodljivec, ki napada vse vrste pušpanov. Od prvega pojava (leta 2011) do danes se je razširil že po celi Sloveniji. Škodljivec se latinsko imenuje Cydalima perspectalis ima pa še nekaj drugih imen Diaphania perspectalis oz. Glphoides perspectalis. Domače ime zanjo je pušpanova vešča.

Pušpanova vešča je doma v vzhodni Aziji, v Evropi pa so jo prvič opazili v Nemčiji, v letu 2007. Od takrat se bliskovito širi in je razširjena že po celi Evropi. Strokovnjaki predvidevajo, da je Evropo prišla z okuženimi sadikami pušpanov iz Kitajske. Kot smo že omenili so jo v Sloveniji prvič našli leta 2011 v Pomurju. Zaradi izrednih vremenskih razmer pa je v letu 2014 prišlo celo do prerazmnožitve, ravno tako v letu 2015, ko so bile vremenske razmere za razvoj vešče še ugodnejše.

Pušpanova vešča- nevaren škodljivec pušpanov

Pušpanova vešča spada med najnevarnejše škodljivce, ki se pojavljajo na pušpanih. Največjo škodo povzročajo izjemno požrešne gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. V primeru močnega napada oz. velikega števila gosenic lahko grm ostane praktično brez listov. 

Gosenice se pri nas hranijo z listi in poganjki iz rodu Buxus, v svoji domovini pa napadajo tudi druge rastline.

Težava, ki pri tem lahko nastane je v tem, da je v Sloveniji pušpan močno prisoten kot okrasna rastlina (pogosta in priljubljena parkovna rastlina), pri nas pa raste avtohtono tudi v naravi.

Pravočasno odkrijte škodljivca

Pravočasno odkrivanje škodljivca in zaščita rastlin zahteva našo pozornost. Samičke ležejo jajčeca na spodnjo stran listov. Izležena jajčeca so bledo rumene barve in jih je težko opaziti. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo gosenice, ki so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma gosenice postanejo rjavkaste barve in dosežejo velikost do 4 cm.

Na napadenem grmu opazimo pajčevino (zapredki gosenic). Gosenice so izjemno požrešne in lahko uničijo grm pušpana v nekaj dneh. Ena gosenica v času svojega razvoja poje do 45 listov, na enem grmu pa najdemo lahko tudi 100 gosenic. V primeru močnega napada pušpan ostane brez listov in mladih poganjkov v nekaj dneh in zaradi tega propade. Kasneje se gosenica zabubi in večkrat levi. Buba je velika do 2 cm in je na začetku zelene barve ter ima temne vzdolžne proge, ki kasneje postanejo rjave barve.

Bube najdemo skrite med listi in vejicami. Odrasla vešča, ki izleti iz bube meri čez krila 4 cm in je umazano bele barve, vrhovi kril pa so rjavi. Starejše vešče so obarvane rjavo.

Na leto ima vešča pri nas od 2- 4 rodove, lahko tudi več, če so za to ustrezni pogoji. Razvojni krog traja do 40 dni (pri temperaturah okrog 20°C).

Odrasle vešče pa se pojavljajo od aprila do septembra. Škodljivec prezimi kot buba in se naslednje leto razvije v metulja.

Naravni škodljivci 

Najboljša zaščita pred tem škodljivcem je preventiva, rastline moramo redno pregledovati in po potrebi ukrepati. Zaradi nepoznavanja in premajhne pozornosti, so lastniki pušpanov težavo opazili prepozno in rastlinam ni bilo več pomoči.

Največji naravni sovražniki tega škodljivca so ptice, drugače, pa proti njimi borimo z uporabo različnih insekticidov.

Eden najbolj učinkovitih pripravkov je Celaflor Careo, ki ga lahko dobite v različnih formulacijah. S svojim dotikalnim kot tudi sistemičnim delovanjem ponuja učinkovito zaščito pred tem nadležnim škodljivcem.

Poudariti je potrebno, da ima škodljivec več generacij letno in da samo enkratno škropljenje ne bo zadostovalo.