Skip to main content
  • težave na rastlinah

Prepoznajte težave na rastlinah

Vitalne in rodne rastline uspevajo v njim primernih rastnih razmerah, z dovolj hrane in pogojih za fotosintezo. Ko običajno zdrava rastlina morda oveni, odvrže liste, rumeni, zaznamo pege, pike ali obgriznine, pomeni, da se je že pojavila težava. Nenavadni vzorci rasti so pogost znak bolezni ali prisotnosti žuželk. Najprej preverimo, kaj pomenijo simptomi in ukrepamo šele, ko ugotovimo ali je povzročitelj škodljivec, bolezen ali fiziološka težava.

Pege, plesni in pike

Spremembe na listih, steblih ali cvetovih kot so pike, ki jih z lahkoto odstranimo, pege, plesnive prevleke, gnilobe kažejo na pojav bolezni. Posledice bolezni so motena rast in slaba vitalnost rastlin, ob močnem napadu tudi propad le teh. Zato je smiselno napadene dele rastlin zdraviti s primernimi učinkovitimi sredstvi.

siva plesen an pelargonijah

Pegavost

  • Pegavost se pogosto razvije na preveč zalivanih rastlinah in v izredno vlažnih razmerah.
  • Poškodovane liste odstranimo, če je pojav velik pa uporabimo fungicide na osnovi bakra.
  • Prašna obloga na listih, cvetovih ali popkih nakazuje na pepelasto plesen ki se razvije v vročem in suhem okolju.
  • Napadene dele rastlin odstranimo ali uporabimo naravna ali fungicidna sredstva.
  • V vlažnih in hladnih rastnih razmerah se na odmrlih delih rastlin pogosto razvijejo sive plesni.
rja na rastlinah

Rja

Črne drobne pike naznanjajo sajavost, ki se najpogosteje razvije na sladki rosi, ki jo puščajo škodljivci. Če je pojav na lončnicah liste obrišemo z vlažno krpo. Oranžni kupčki na listih kažejo na pojav rje, ki ob skromnem pojavu ni problematična. Pogosto jo najdemo na pelargonijah. Napadene liste odstranimo.

Gniloba

Gnilobe najpogosteje nastanejo pri preveč zalitih rastlinah ob vznožju stebla. Pogosta je na kaktejah, sukulentah in pelargonijah. Preden ponovno zalijete pustite, da se površina substrata posuši.

Obgrizene rastline

ogrizene rastline

Ugriznine na listih, razbarvani listi, povešeni vrhovi ali cvetovi so posledica napada škodljivcev.

  • Ličinke metuljev kot gosenice in črvi obgrizejo rastlinske dele v zalistjih, na vršičkih, popkih ( vrtnice) ter v notranjosti listov kot minerji na majaronu, zeleni, krizantemah…

Škodljivci so lahko prisotni v tleh, kjer obgrizejo korenine in rastline zaradi tega venejo in hirajo.

  • Ob vročem in suhem zraku se razmnožijo drobne pršice, ki so največkrat prisotne na spodnji strani listov, ki zaradi napada postanejo sivkasti.

Tripsi, listne uši

Podobno škodo naredijo tudi drobceni tripsi. Listne uši v kupčkih so črne, svetlo zelene ali rumene, napadajo mlade poganjke, iz katerih sesajo sok. Napadene liste odtrgamo in ličinke zmečkamo ali uporabimo sredstvo Substral Naturen Bio forte naravni insekticid  z naravno učinkovino proti škodljivcem.

Kaparji

Ščitasti kaparji so kot kepice prisesane na stebla in liste, ki s sesanjem soka izčrpavajo rastline. Pogosto so prisotni na citrusih, lovorju, oleandrih, volnati kaparji v obliki belih kepic pa na hortenzijah, javorju in vedno več tudi na drugih grmovnicah.

Polži, rilčkarji

Obgriznine povzročajo tudi  rilčkarji in raznovrstni polži proti katerim uporabimo  sredstvo Substral Naturen Bio proti polžem forte.

Rumenenje, venenje rastlin, odpadanje listov,…

Fiziološke spremembe na rastlinah so lahko posledica premalo ali preveč vlage, toplote, svetlobe, hranil. Posledice neustreznih rastnih razmer prepoznamo po razbarvanju, rumenenju, venenju in odpadanju listov, slabi rasti, iztegnjenih poganjkih.

Pretegnjena rast rastline

Če je rastlina postaja pretegnjena in nerodno visoka ali pa tvori vretenasta, šibka stebla, ki segajo proti viru svetlobe, vam skuša povedati, da potrebuje več svetlobe.

  • Če je rastlina v posodi jo premaknite  bližje viru svetlobe in jo obračajte, da jo svetloba doseže z vseh strani. Na vrtu prečistite sosednje rastline, da omogočite dostop svetlobi.
rjavenje listov

Rjave konice listov

Konice listov rjavijo zaradi pomankanja zračne vlage, presuhega zraka kar nakazuje potrebo po vlaženju v zaprtem prostoru.

  • Poleti se mnogokrat pojavi na grmovnicah, ki preferirajo bolj vlažno ozračje kot so pierisi, rododendroni ipd. zato tovrstne rastline sadimo v skupine, na globoka tla  po možnosti bližje virom vlage.
  • Pri rastlinah v posodah lahko tudi pretirano gnojenje povzroči kopičenje soli v tleh in rjavenje konic.

Rumenenje listov

Najpogosteje rumenijo spodnji listi zaradi preobilnega zalivanja. Listi so mehki, upogljivi. Substrat je potrebno presušiti.

  • Da povečamo zračnost in odcednost, substratu primešamo nekaj peska.

Pri rastlinah v posodah je rumenenje listov lahko posledica izčrpanega substrata. Rešujemo s presajanjem in dodajanjem novega  kvalitetnega substrata.

  • Porumeneli listi z različnimi vzorci lahko nakazujejo na pomankanje hranil, zato je najboljša preventiva redno gnojenje.

Odpadanje listov

Do tega pojava lahko pride zaradi presuhega zraka, visokih temperatur, izsušenega substrata, prepiha (drobnolistni fikus) nagle ohladitve.

  • Rastline krepimo in  gnojimo, da bodo utrjene in bolj odporne na spreminjajoče se dejavnike iz okolja.
  • V ta namen uporabimo rastlinsko sredstvo za krepitev rastlin Substral Naturen Bio Vitalkur za dvig odpornosti.

Uvelost listov ali rastline

Je lahko posledica presuhih tal, vročega zraka ali tudi preveč mokrote.

  • Mnogokrat rastline utopimo, ker ob uvelosti najprej pomislimo na presušenost in posledično obilnejše zalivamo.
  • Najprej preverimo ali morebiti ne zastaja voda ob koreninah in šele potem dodatno zalijmo. V nasprotnem primeru se mora prst presušiti.

Vsekakor je najboljši ukrep za vitalne rastline krepitev le teh ter upoštevanje individualnih potreb rastlin  po svetlobi, vlagi, toploti  in hranilih.

Ne zamudite ničesar.

Ostanite v stiku z nami in redno vam bomo svetovali glede oblikovanja in nege vaše zelene oaze.

Izpolnite, prosimo, spodnja polja in potrdite prijavo na e-novice.

.