Skrivnosti gojenja zdravih in okusnih citrusov
Citrusi nas spominjajo na tople kraje in so lahko lepo okrasje na balkonu, vrtu ali terasi. Ko cvetijo omamno dišijo, na koncu pa nas nagradijo še z osvežilnimi plodovi sladko kislega okusa in obilico vitamina C. Ponujamo vam nekaj nasvetov kako najbolje poskrbeti za njih.
5 dejstev pred nakupom citrusov
- Citruse je najbolje kupiti v vrtnem centru oz. specializiranih trgovinah. Pri nakupu bodite pozorni na zdravstveno stanje rastline in cepljeno mesto. Zdrave rastline prepoznate po močni koreninski grudi in temno zelenih, svetlečih listih.
- Citrusi potrebujejo rahlo kisla, dobro prepustna in s hranili bogata tla. SUBSTRAL zemlja za mediteranske rastline in citruse je na primer primeren rastni substrat, tako za citruse kot tudi druge mediteranske rastline. Rastlinam ponuja optimalne pogoje za močno rast in bujno cvetenje. Obogatena je organskim gnojilom.
- Veliki glineni (terakota) lonci so najbolj primerni za vzgojo citrusev. Imajo boljšo vodno bilanco in se segrevajo manj kot plastični lonci. Poleg tega glineni lonci pričarajo pravi sredozemski pridih. Citruse je potrebno presaditi po 2-3 letih.
- Citrusi ne marajo namakanja. Ustrezno oskrbo z vodo dosežete z zalivanjem. Zalijemo jih, ko se posuši zgornja plast zemlje. Paziti moramo, da se nam rastlina ne izsuši, saj zaradi tega odvrže plodove.
- Za optimalno oskrbo s hranili je najbolje, da citruse gnojite enkrat tedensko. Priporočamo vam uporabo naravnih gnojil, kot je npr. SUBSTRAL Naturen BIO univerzalno gnojilo za citruse. Citrusi so zelo občutljivi na kakovost vode, ne marajo trde vode, zato za zalivanje uporabite deževnico ali postano vodo iz vodovoda. Rastline bodo tako bolj zdrave.
Citrusi- pogoji za rast

Zemlja za citruse
Citrusi ne prenašajo zmrzali, zato jih moramo gojiti v posodah. Plastičnih in kovinskih posod ne uporabljamo, ker potrebujejo veliko zračnost. Primernejše so glinene in lesene posode. Da bodo dobro uspevali, naj bo zemlja bogata z organskimi snovmi, rahla in dobro odcedna. Po potrebi napravimo na dnu posode drenažno plast iz gramoza, glinenih črepinj ali glinopora. Zemlja naj bo brez apnenca in rahlo kisla, sicer se bo hitro pojavila listna kloroza in rastlina bo pričela propadati.
Ustrezna lega za citruse v posodah
Citruse moramo postaviti na sončno, zračno a zavetrno mesto na prostem. Na mesto za prezimovanje jih prenesemo šele pozno jeseni. Preko zime naj bodo na hladnem. V temnejših prostorih bodo odvrgli večino listja a se bo listje spomladi obnovilo. Preko zime jih zalivamo zelo skromno.
Obrezovanje citrusov
Na obrezovanje niso občutljivi in jih lahko močno obrezujemo. Večina lastnikov se poslužuje oblikovalne rezi – rastlino obrezujejo tako, da ima obliko krogle na debelcu. Obrezujemo spomladi; skrajšamo poganjke in odstranimo polomljene in suhe veje.
Rastline podpremo, če jih teža plodov preobremenjuje. Citrusi so samooplodni. To pomeni, da ne potrebujemo dveh rastlin, da bodo rodili sadeže.

Zalivanje in gnojenje
Zalivamo z deževnico, nikakor pa ne uporabljamo vode, ki ima veliko apnenca. Zalivamo jih malo – toliko da je zemlja rahlo vlažna. Pri preobilnem zalivanju začno korenine hitro gniti.
Citruse gnojimo z specialnimi gnojili za citruse ali v vodi raztopljenem kurjim gnojem. Uporabljamo lahko tudi listna (foliarna) gnojila. Z njimi škropimo liste. Če se pojavi listna bledica moramo dodajati Fe.
Bolezni in škodljivci
V zimskih mesecih lahko citruse napade kapar. Napadene rastline škropimo z milnico ali kemičnimi pripravki za boj proti kaparjem na rastlinah.
Drugi škodljivec, ki se pojavlja je pršica, ki zapreda mreže na spodnji strani listov in sesa liste. Ne mara vlage, zato jo najenostavneje preženemo, če napadene liste škropimo z vodo s spodnje strani.
Pojavi se lahko tudi listna pegavost, ki je zelo nevarna bolezen. Zatiramo jo s kemičnimi pripravki.
Več o boleznih in škodljivcih citrusov si preberite TUKAJ >
Ali veste…?
Da poleg limon in pomaranč obstaja še veliko vrst citrusev, ki jih lahko gojimo kot posodovke. Naj jih nekaj naštejemo:
- Kumkvat: ima rumeno-oranžne, podolgovate plodove, velikosti sliv. Lahko jih jemo z lupino, njihov okus pa sega od grenko kislega (pulpa) do sladkega (lupina).
- Mandarina: na voljo je v različnih sortah. To izjemno priljubljeno sadje je na voljo v različnih barvah, oblikah in okusih.
- Kalamondin: je križanec med kislimi mandarinami in kumkvati. Za ta citrus je značilno, da so majhni, oranžni plodovi vedno na konici veje.