Paradižnik, rast in vzgoja

Paradižnik je toplotno zahtevna zelenjavnica in spada v družino razhudnikovk, med katere spadajo še paprika, jajčevec in krompir. V tej družini, ki je razširjena po vsem svetu, je 90 rodov in med 2000-3000 vrst. Poleg omenjenih v tej družini srečamo še tobak (Nicotiana), kristavec (Datura), volčjo češnjo (Atropa belladonna), volčje jabolko (Physalis) in še mnoge druge.

Kdaj točno je prišel v Slovenijo se ne ve, predvidevajo da je k nam prišel iz Bolgarije sredi 19. stoletja. Paradižnik izvira iz Južne Amerike (področje od Mehike do Peruja). V Evropo je prišel okrog leta 1520, vendar so ga imeli za strupenega in so ga kar 300 let gojili le kot okrasno rastlino. Leta 1880 so ga v Angliji pričeli gojiti pod steklom in ga tako pridelovali preko celega leta. Pri nas lahko paradižnik gojimo na prostem preko rastne sezone in v zavarovanih prostorih (preko celega leta).

Paradižnik gojimo zaradi njegovih plodov, ki so različnih oblik in velikosti. Rastlina paradižnika ima dlakavo, pri dnu olesenelo steblo in je visoka od 50 do 250 cm. Ima dobro razvit koreninski sistem, ki je lahko globok tudi do 150 cm.

Pri paradižniku srečamo dva osnovna tipa listov, in sicer:

  • pravilen list; liho pernat in razrezan,
  • nepravilen ali “krompirjev” list.

Paradižnik je samooploden in kot smo že omenili toplotno zahtevna vrtnina.

Paradižnik- temperature

  •  vznik potrebuje temperature nad 10°C, optimalna temperatura za vznik je 25°C.
  • če temperatura pade pod 10°C rastlina ne raste več, optimalna temperatura za rast je od 21 – 27°C.
  • paradižnik ne cveti več, če temperature padejo pod 15°C.
  • če so na rastlini že plodovi in se temperatura spusti pod 13°C, lahko pride do odpadanja plodov, pri previsokih temperaturah (nad 30°C) pa nastane manj plodov.

Zato ne hitite s sajenjem paradižnika na prosto. Primeren čas za sajenje na celini je po 15. maju, edino na obali oz. v zavarovane prostore ga lahko sadimo prej.

Glede na obliko rasti ločimo:

  • nizek – grmičast paradižnik(determinanten), ki zraste od 50 do 100 cm visoko in ima razvejano steblo (3 do 5 vejic, ki zaključijo rast s cvetnim grozdom),
  • visok paradižnik (nedeterminanten), ki ga gojimo kot eno ali dve stebli, in zraste od 80 do 250 cm visoko.

Determinantni paradižnik razvije cvet po razvoju petega do osmega lista in potem naprej za vsakim ali za vsakim drugim listom. Determinantni oz. grmičasti paradižniki ne potrebujejo opore in jih ne pinciramo (odstranjujemo zalistnikov) in ne vršičkamo.

Visok (nedeterminantni) paradižnik razvije prvi cvet po desetem do štirinajstem listu ter potem za vsakim tretjim do četrtim listom. Visok paradižnik za rast potrebuje oporo (leseni, plastični ali kovinski koli), redno pa mu e potrebno odstranjevati zalistnike in po potrebi tudi vršičkati, saj s tem povečamo zgodnost in izenačenost dozorevanja.

Paradižnikov plod se imenuje jagoda in je lahko kot smo že omenili različnih oblik: od ploščate, okrogle, hruškaste, podolgovate, do nepravilnih oblik.

Zemlja za paradižnik

  • najbolje raste na globokih, humusnih tleh, ki dobro zadržujejo vlago
  • optimalen pH tal je med 6 in 7
  • pomagajte si z gojenjem v loncih ali z dodajanjem izboljševalcev tal.
  • za izboljšavo težkih glinenih tal lahko spomladi ob pripravi vrta uporabite Substral Naturen BIO Izboljševalec tal v kombinaciji s Substral Naturen BIO konjskim gnojem v peletih.

Načini in oblike gojenja

Paradižnik gojimo na več načinov:

  • na prostem z gojenjem sadik (najbolj razširjeno),
  • direktna setev paradižnika na prostem (povsod pri nas ni možno),
  • gojenje paradižnika v zavarovanem prostoru (manjša možnost okužbe z različnimi boleznimi),
  • hidroponsko.

Dobri in slabi paradižnikovi sosedje

Dobri sosedje paradižnika so:

  • spomladi: solata,
  • poleti: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizek fižol, peteršilj, por, radič, redkvica, zelena, bazilika, ognjič, kapucinke; avgusta: motovilec, špinača.

Slabi sosedje: krompir, kumare, pesa, rdeče zelje, grah

Sajenje

Paradižnik sadimo tako, da se listi posameznih rastlin ne dotikajo med seboj. Visoke in bujne sorte sadimo na razdaljo 70×40 cm oz. 70×20 cm za grmičaste nizke sorte. Gostota sajenja je odvisna tudi od bujnosti sorti in načina gojenja.

Oskrba rastlin po sajenju:

  • z okopavanjem (odstranjujemo plevel in rahljamo tla),
  • dognojevanjem (uporabljamo specialna gnojila za paradižnike oz. plodovke),
  • rednim zalivanjem (pri tem pazimo da ne vlažimo listov),
  • zaščito pred boleznimi in škodljivci (rastline redno pregledujemo in uporabljamo sredstva za krepitev rastlin).

Sajenje in vzgoja paradižnika na prostem

Površino kamor bomo posadili paradižnik spomladi pognojimo z dozorelim hlevskim gnojem, organskimi ali mineralnimi gnojili. Pri tem moramo upoštevati založenost zemljišča s hranili. Za dognojevanje uporabimo specialna gnojila za paradižnik oziroma plodovke.

  1. Med organskimi gnojili lahko ob sajenju v sadilno jamo dodamo nekaj Substral Naturen BIO gnojila za paradižnik in ostale plodovke ali Substral Naturen BIO univerzalno gnojilo za vrt.

  2. Med mineralnimi gnojili pa lahko izbirate med gnojilom z dolgotrajnim delovanjem Substral Osmocote gnojilo za paradižnike, bučke in druge plodovke (deluje do 6 mesecev) ali Substral Grünkorn univerzalno gnojilo za vrt.

  3. Za dognojevanje v času rasti pa lahko uporabimo Substral Naturen BIO gnojilo z dušikom (v primeru slabe rasti), Substral Naturen tekoče gnojilo za zelenjavo, Substral Naturen BIO tekoče gnojilo za paradižnike in zelišča ter Substral Naturen BIO 100% rastlinsko gnojilo za sadje in zelenjavo.

Sajenje paradižnika v posodah

Za vzgojo paradižnika v posodah izberemo primerno veliko posode (velikost je odvisna od vrste in bujnosti rastline) in ustrezen, kvaliteten rastni substrat. Izbirate lahko med Substral BIO substrat za paradižnike in zelenjavo ali Substral Naturen BIO substrat za visoke grede in vrt.

Za gnojenje in dognojevanje pa lahko uporabite Substral Naturen BIO gnojila za paradižnik in ostale plodovke, Substral Osmocote gnojilo za paradižnike, bučke in druge plodovke (deluje do 6 mesecev) oz. Substral gnojilne palčke za paradižnik (delujejo do 2 meseca), Substral Naturen tekoče gnojilo za zelenjavo, Substral Naturen BIO tekoče gnojilo za paradižnike in zelišča ter Substral Naturen BIO 100% rastlinsko gnojilo za sadje in zelenjavo.

Količina vode za paradižnik

Paradižnik potrebuje veliko vode, saj tudi vsebuje kar 94% le te.

Zaradi pomanjkanja lahko pride do odpadanja plodov ali pa se le ti drobni. Če je vlage preveč se pojavijo različne bolezni, tako na rastlini kot na plodovih, ali pa pričnejo plodovi pokati. Ker navadno v poletnih mesecih pri nas ni dovolj padavin si pomagamo z namakanjem.

Paradižnik namakamo do globine 30 cm.

Bolezni in škodljivci paradižnika

Med najpomembnejšimi boleznimi, ki napadejo paradižnik so: krompirjeva oz. paradižnikova plesen (napada tako krompir kot paradižnik), alternarijska pegavost listov in vertilicijska uvelost vrtnin.

Med škodljivci pa nam največ škode povzročajo strune, bramorji (na koreninah), sovke in v zadnjih letih tudi poljske stenice (na plodovih). Proti njim se na preventiven in naravi prijazen način borimo s pomočjo sredstev za krepitev rastlin, ki delujejo na osnovi rastlinskih izvlečkov.

Sredstva za krepitev rastlin krepijo imunski sistem rastlin tako da:

  • krepijo celično steno
  • izboljšujejo oskrbo in dostopnost s hranili
  • stimulirajo presnovne procese v rastlini
  • vzpostavijo »prepreko« med rastlino in škodljivci (z vonjem)

Pomembno pri tem je, da jih uporabljamo redno preko celotne rastne sezone, kajti le tako lahko zaščitimo celotno rastlino, še posebej mlade liste in poganjke. V ta namen lahko uporabimo letošnjo novost izdelke iz programa Vitalkur.

Substral Naturen BIO Vitalkur za dvig odpornosti proti rastlinskim škodljivcem

Vsebuje rastlinske izvlečke pelina in navadnega vratiča.

Substral Naturen BIO Vitalkur za dvig odpornosti proti rastlinskim boleznim

Vsebuje rastlinske izvlečke njivske preslice in ovsa.

Substral Naturen BIO Vitalkur za dvig odpornosti proti talnim škodljivcem

Vsebuje rastlinske izvlečke njivske preslice, hrena in ognjiča, poleg tega pa še rdeče alge in bentonit.

Plodove paradižnika uporabljamo za različne namene, za pripravo solat, juh, soka, mezge, omak in za dekoracijo jedi.

Paradižnik, zdravilne učinkovine

Ljudsko zdravilstvo uporablja paradižnik za zdravljenje oz. lajšanje številnih bolezni.

Vsebuje veliko zdravilnih snovi in učinkovin (vitaminov), ki izboljšujejo in krepijo zdravje. Paradižnik pospešuje nastajanje krvi, znižuje krvni tlak, pospešuje prekrvavitev in izločanje želodčnega soka, ugodno deluje na srce in obtočila, uravnava prebavo… zato je nepogrešljiv v različnih dietah (za sladkorne in ledvične bolnike), pri revmi, želodčnih in ledvičnih kamnih, slabi prebavi in telesni utrujenosti. Paradižnikove liste (kopel) uporabljamo za zdravljenje išiasa.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart