O paradižniku in plodovkah malo drugače
Piše: agronominja Loreta Vlahović
Sonce, vir energije, toplote, svetlobe. Ljubim ga v vseh letnih časih in iz hvaležnosti ga vsako jutro pozdravljam in tudi na tak način prebudim telo. Ob močnejšem soncu se prebudi tudi vedno več rastlin v naravi in pride čas, ko bo dovolj toplo tudi za toploljubnice.
In kaj so to toploljubnice?
So vse tiste rastline, ki ne marajo mraza in ljubijo sonce, ker so doma v toplih krajih. Podobna pogoje želijo tudi pri nas, če želimo, da bodo zdrave in dobro rodijo.
V prvi vrsti so to plodovke paradižnik, paprika, jajčevci pa bazilika, drobnocvetni mleček, begonije, lubenice, melone, kivano, okra, tomatillo, fižol, malabarska špinača.
Kdaj saditi paradižnik in plodovke
Proti sredini maja ali po zadnji spomladanski pozebi je pravi čas, da sadike toploljubnic posadimo na prosto. Rajši malo pozneje kot prehitro, saj ko se enkrat prehladijo, rastejo počasi in bo do plodov treba čakati dalj časa.
- Izberem sončno, pred vetrom zaščiteno lokacijo z najmanj 6 do 8 ur sončne svetlobe na dan.
Gojenje paradižnika v loncih
- Posadim v vsaj 30 cm velike lonce.
- Kdaj pa dve ali tri rastline v rastno vrečo v bogato rodovitno zemljo.
Že skoraj 2 desetletja sta minila odkar sem prvič sadila plodovke v lonce. Kakšni začudeni pogledi so bili takrat z vprašanji: ”A misliš, da ti bo to v loncu uspevalo?” Pa je in še odlično uspeva!
Priprava lonca za paradižnik
- Na dno lonca najprej nasujem drenažni sloj, prekrijem ga s filcem ali flisem in nasujem bogato zemljo Substral Naturen bio substrat za paradižnike in zelenjavo.
- Paradižnik posadim do dna lonca, da bo razvil dobro oporo v koreninah. Namreč, na steblu, ki ga zagrnemo z zemljo poženejo korenine in tako je rastlina bolj stabilna ter ima več korenin, ki srkajo vodo in hranila.
Pomembno je izbrati globoko korito z odprtinami za odtok odvečne vode. Moji lonci so težki, glinasti, globoki in v njih se naštete rastline dobro počutijo. Poleti rade pijejo, a najbolj žejen je paradižnik, zato mu dajem veliko vode.
Priljubljeni sosedje paradižnika
Najboljša izbranka za paradižnikovo sosedo je bazilika. Temnolistna ob paradižniku z rumenimi ali črnimi plodovi naredi pravi ‘waw efekt’.
Podobno je tudi ob debeloplodni papriki. In zakaj bazilika? Ker ima potem paradižnik boljši okus in podpira paradižnik pri rasti, a le če se korenine prepletajo zato baziliko posadimo le kakšnih 20 do 25 cm stran.
Paradižnik bi za sosede izbral tudi modrocvetni boreč, pa oranžni ognjič in kapucinke, listnato zeleno in redkvice.
Paprika bi izbrala baziliko, drobnjak in moljevko.
Jajčevci, bodisi beli ali vijolični, bodo sprejeli v družbo pehtran, pa timijan, žametnice, milijon zvončke in kapucinke.
Kumare imajo rade tudi bolj robustne sosede kot so sončnice in luštrek.
Okra ali bamija-jo poznate?
Okra ali bamija, jedilni oslez ali damski prst je sezonska tropska zelenjava doma iz Afrike. Ima edinstven zemeljski okus kot nobena druga zelenjava.
Nežno veliko listje in razkošni cvetovi izgledajo kot hibiskus, zaradi česar je tudi odlična okrasna rastlina! Za kalitev potrebuje topla tla, za rast pa tudi topel zrak.
Okra ne prenaša dobro presajanja, saj je zelo krhka. Zato jo posejemo v kartonaste ali šotnate lončke, s katerimi rastline posadimo na rastno mesto.
Redkvice, kumare, paprike, solate pa tudi sončnice, cinije in kozmosi, ki pritegnejo opraševalce, so odlične spremljevalke okre.
Zakaj nebi preizkusili tudi to možnost v visokih loncih?
Ko rastline začnejo oblikovati plodove, potrebujejo redno dodajanje hranil in seveda dovolj vode. Le tako bodo ustrezno nahranile plodiče, iz katerih se bodo razvili sočni plodovi za naše brbončice.