Obnova vrta po poplavah
- Z delom na vrtu lahko pričnemo, ko voda odteče in se površina primerno osuši. Če voda na vrtu stoji, jo poskušamo čim prej odstraniti tako, da skopljemo odvodni kanal.
- Ko je zemljišče dovolj suho se lotimo odstranjevanja naplavin in mulja. Vrtnine, ki niso primerne za nadaljne gojenje ali uživanje odstranimo skupaj s koreninami, vendar jih ne odlagamo na kompostni kup. Morda vsebujejo nevarne snovi ali celo nevarne organizme jih tudi ne mulčimo in podkopavamo.
- Rastline, ki bodo na vrtu ostale okopljemo. Tla se po poplavi hitro zbijejo in zaskorjijo, zato do korenin ne pride dovolj zraka.
-
Vrt za katerega sumimo, da je bil poplavljen z onesnaženo vodo je potrebno s pomočjo ustreznih metod sanirati in pred uporabo oddati prst na analizo.
Zamenjava onesnažene zemlje
Pri tem postopku zamenjamo zgornjo plast onesnažene zemlje. Odstranimo vsaj 50 cm zemlje in jo nadomestimo z novo. Ukrep je sicer učinkovit, vendar je povezan z visokimi stroški.
Zelenjava in težke kovine
”Slabo” sprejemajo težke kovine
- Rastline kot so fižol, grah, kumare, paradižnik, paprika, sadno drevje niso »ljubitelji« težki kovin in jih absorbirajo malo.
- Tudi kapusnice (zelje, brstični ohrovt, cvetača…) in jagodičje sprejmejo le manjši del težkih kovin.
”Dobro” sprejemajo težke kovine
- Zelo dobri sprejemniki težkih kovin so: solatnice, špinača, blitva, korenje, repa, tudi regrat.
Kot vidite že po naštetih rastlinah, se največ težkih kovin akumulira v listih, korenih in koreninah in bistveno manj v plodovih. Poleg ustreznega izbora rastlin, moramo poskrbeti tudi za ustrezen pH, saj tudi ta vpliva na sprejem težkih kovin v rastline.
Gredico nadomestite z visoko gredo
Vrtnarjenje na visokih gredah je zelo primerno tudi na onesnaženih tleh.
- Paziti moramo le, da jo napolnimo z neonesnaženo zemljo in da na dno, kjer se stika visoka greda in onesnažena zemlja položimo geotekstilno membrano in preprečimo kontaminacijo čiste zemlje.
Stroški izdelave in postavitve visoke grede so nižji, kot pri zamenjavi zemlje. Ko izbirate zemljo za polnitev visoke grede, se izogibajte cenenih rastnih substratov in substratov, ki niso namenjeni vzgoji zelenjave.
Uporaba loncev in korit
Tudi v loncih, koritih in drugih posodah lahko uspešno gojite zelenjavo, zelišča in tudi jagodičje.
- Ne pozabite na drenažno plast na dnu posode. Za vzgojo zelenjave in zelišč uporabite rastni substrat, ki je namenjen gojenju zelenjave.
Fitoremediacija
Pri fitoremediaciji s pomočjo hiperakumulatorskih rastlin čistimo tla. Fitoremediacija se s pridom uporablja tudi za čiščenje tal, ki so onesnažena s težkimi kovinami ali organskimi kemikalijami (bencin, nafta, pesticidi…), do česar lahko pride tudi zaradi poplav.
- Hiperakumulatorske rastline so sposobne v sebi akumulirati večje količine težkih kovin, ki jih tako odstrnimo iz tal.
- Za proces fitoremediacije se lahko poleg rastlin, uporablja tudi mikroorganizme, glive in bakterije. Fitoremediacije je primerna za obnovo velikih površin, saj se izvaja na samem mestu in je cenejša kot so številne druge metode.
Rastline za fitoremediacijo
- oljna ogrščica,
- sončnica,
- praprot,
- konoplja,
- pasja trava,
- ječmen,
- oves,
- lucerna,…
Če zemlja ni onesnažena
- Če tla med poplavami niso bila onesnažena, počakamo, da se zemlja posuši, nato pa jih prekopljemo in pregrabimo.
- Ker je voda iz vrhnjih plasti tal izprala hranilne snovi jih pred ponovno setvijo oz. sajenjem, pognojite z ustreznim gnojilom. Priporočamo vam, da uporabite gnojilo Naturen konjski gnoj v peletih, kateremu lahko dodate Naturen aktivator tal.
Če niste popolnoma prepričani, da so vaša tla varna, opravite analizo tal ali se posvetujte s strokovnjaki.