Orhideje botanično spadajo v družino kukavičevk (z latinskim imenom Orchidaceae), ki spadajo v eno najbolj obsežnih družin cvetočih rastlin. Vsebovala naj bi okoli 30.000 vrst (8-10% vseh rastlinskih vrst na zemlji), številčnejše so le še rastline iz rodu trav.

Orhideje lahko najdemo po celem svetu, od puščav do polarnega kroga, največ pa jih uspeva v tropskih območjih. Uspevajo tudi v Sloveniji in sicer so do sedaj našli 87 različnih vrst. Poleg vrst, ki rastejo v naravi pa poznamo tudi 130.000 različnih umetnih križancev.

Orhideje nas očarajo z neverjetno raznolikostjo barv in oblik.

Temperatura

Glede na klimatska območja, kjer orhideje rastejo jih lahko razdelimo na:

1. Območje zmerne, kontinentalne klime. Pozimi pod 0°C in poleti čez 30°C.
2. Območje subtropske hribovite klime. Pozimi hladno, 10°C, zimski počitek. Poleti od 27 do 30°C.
3. Območje subtropske nižinske klime. Pozimi zmerno toplo, 15°C, zimski počitek, malo vode. Poleti od 27 do 30°C.
4. Območje tropske klime. Pozimi okrog 20°C ter poleti okrog 30°C. Čez vse leto dosti dežja in veliko zračne vlage.

Najlažje in najbolj uspešno lahko v sobnih razmerah gojimo rastline iz zmerne ali subtropske hribovite kline. Zahtevajo zmerno temperaturo in njihovo obdobje miru sovpada z našo zimo.

Svetloba

Tudi potrebe po svetlobi se med posameznimi vrstami in rodovi orhidej močno razlikuje. Pri gojenju orhidej v stanovanju moramo biti na to še posebej pozorni.

Na okenskih policah južnih oken je svetlobe več kot dovolj, težava pa lahko nastane v poletnih mesecih, ko lahko pride do ožigov na listih. Vsekakor vam bodo orhideje hvaležne za veliko svetlobe, ne smejo pa biti izpostavljene direktni sončni svetlobi.

Vlaga

V večini stanovanj je zračna vlaga zelo nizka, še posebej v zimskih mesecih, ko stanovanja ogrevamo. Po drugi strani pa večina orhidej ne uspeva, če je zračna vlaga v prostoru nižja od 40%. Tu si pomagamo s pršenjem rastlin.

Substrat in presajanje

Sestava substrata je odvisna od rodu in načina vzgoje, vsem pa je skupno da:

• dobro sprejema vodo in hranila,
• se odvečna voda dobro odceja,
• ohranja stabilno strukturo, da prehitro ne razpade in še posebej, da ne gnije,
• ne vsebuje strupenih snovi,
• nudi rastlinam oporo,
• omogoča rast korenin,
• je zračen in ne kompakten, da lahko pride do izmenjave plinov.

Glavne sestavine substratov so: šota, kokosova vlakna, stiropor, lubje, šotni mah…

Gnojenje

Orhideje za svojo rast in cvetenje ne potrebujejo velikih količin gnojil, sploh pa ne močno koncetriranih. Za gnojenje orhidej niso primerna dolgotrajno delujoča gnojila niti gnojila v obliki ampul. Najprimernejša so tekoča gnojila, vendar je pri njihovi uporabi potrebno biti pazljiv.

Na voljo pa so tudi palčke za gnojenje orhidej, ki jih vtaknemo v lonček in sicer med rob lončka in korenine.

Orhideje- zalivanje

Pri zalivanju moramo biti pazljivi, kajti več orhidej propade zaradi prevelike količine vode, kot pa se jih posuši. Paziti moramo tudi, da voda ne zastaja oz. se ne zadržuje na posameznih delih rastlin predolgo, ker lahko to privede do pojava bolezni.

Voda iz pipe ni najbolj primerna za zalivanje, ker je preveč trda (vsebuje preveč apnenca), zato če se le da za zalivanje uporabimo deževnico. Ker pa to vedno ne gre, vodo s pipe pustite stati nekaj ur, da se vodni kamen usede na dno posode. Tudi temperature vode je pomemben dejavnik, voda mora biti mlačna.

Zalivamo lahko na več načinov. Najbolj primeren je namakanje lončka v vedru vode. V vedro vode, kateri lahko dodamo gnojilo, potopimo rastlino in jo pustimo stati do deset minut, nato pa jo dobro odcedimo. Rastline lahko tudi tuširamo, kar naredimo vsaj nekajkrat na leto, saj pri tem poleg zalivanja, z listov speremo tudi prah. Zalivamo lahko seveda tudi klasično z zalivalko.

Vse zalivanje, pršenje, tuširanj, gnojenje opravimo v dopoldanskih urah, da se rastlina do večera posuši in ohladi. V nasprotnem primeru se lahko kot bomo videli kasneje pojavijo bolezni.

Škodljivci na orhidejah

Žal se tudi na orhidejah pojavljajo škodljivci in bolezni. V nekaj naslednjih vrsticah vam bomo na kratko predstavili najbolj pogoste med njimi.

• Listne uši: pojavijo se na mladih poganjkih ali cvetnih brstih. Škodo delajo s sesanjem in je vidna kot deformiranje in rumenenje listov, zavrta rast in odpadanje cvetnih popkov. Proti njim se uspešno borimo z uporabo insekticidov.
• Tripsi: tudi napadajo predvsem liste. Če opazimo srebrno obarvano tkivo na listih ali celo cvetovih je vašo rastlino morda napadel trips. Podobne poškodbe povzročajo tudi pršice, vendar le te za seboj pustijo fino pajčevino. Tripse uspešno zatiramo z insekticidi.
• Kaparji: so eden najbolj trdovratnih škodljivcev kar jih poznamo. Odrasle živali so zaščitene s ščitkom, mlade pa so ponavadi skrite na očem nedostopnih krajih. Škodo delajo s sesanjem listov. Za obrambo pred njimi lahko uporabimo insekticide.
• Pršice: podobno kot tripsi delajo poškodbe na listih s sesanjem. Za zatiranje uporabimo akaricide.

Orhideje-bolezni

Na koncu je potrebno omeniti, da je potrebno biti pri uporabi insekticidov pazljiv, ker bi lahko bili za nekatere orhideje tudi fitotoksični.

Med boleznimi je najpogostejša gnitje korenin. Ta se rada pojavi, če pustimo orhideje stati v vodi. Zatiramo jo z ustreznimi fungicidi.

Črne pike na cvetovih so lahko posledica okužbe z botritisom (plesen). Pojavi se zaradi previsoke vlage, zato rastlin ne rosimo zvečer. Bolezni ne zatiramo, dovolj je, da spremenimo temperaturo oz. vlago v prostoru.

Tudi črna pegavost se pojavi, če je v zraku preveč vlage. Opazimo jo kot vdrte črne pike na listih. Zatiramo jo z ustreznimi fungicidi.