Nega trate spomladi
Piše: agronominja Loreta Vlahović
Tokrat sem se lotila travnika ob hiši in delim izkušnje in namige, da tudi vam uspe.
Ko se zemlja začne segrevati, tudi trave začnejo spet rasti. Na starih travnikih očistimo ostanke vej ter razrahljamo krtine in kupčke predelane prsti, ki so jih naredili deževniki.
Joj koliko teh je bilo na enem delu vrta. Le zakaj so tako dejavni, da predelujejo toooliko zemlje? Očitno je tu neka skrivnost? Ja, super pogoje za delo imajo v rahlih in humoznih tleh z dovolj vlage.
So pa deževniki naši vrli pomočniki v tleh. Če jih je preveč, jih kvečjemu delno odženemo s sredstvi, ki vsebujejo rastlinske esence, ki njim niso prijetne in se preselijo na druga mesta.
Prezračevanje trate
Pomlad je idealen čas za prezračevanje trate, kar je možno narediti s strojem, ki si ga lahko izposodite v nekaterih vrtnih centrih. To je odlična rešitev, da nam ni treba investirati in imeti doma stroja, ki ga bomo uporabili le enkrat letno. Ker sama raje dela opravljam z rokami in nogami, je meni ljubše zračenje brez stroja. To delam z vilami tako, da vile zabadam nekaj cm globoko in rahlo prevzdignem.
Še bolj zabaven je način s ‘krpljami’ z žeblji. Nataknemo jih čez čevlje ali škornje in lepo na sprehod po trati gor in dol in povprek. Odlična rekreacija za nekaj ur, odvisno od velikosti travnika.

Ponekod so prazna mesta, pleše, ki kar kličejo po ozelenitvi. Nič lažjega. Že sedaj sem trati privoščila pomladitveno terapijo. Na vsa plešasta mesta sem potrosila Substral obnovitveni set za trato po prezračevanju. Le ta poleg semen hitro kalečih trav vsebuje tudi gnojilo in sadro za boljšo strukturo tal.
Možno je trositi z zelo priročnim ročnim trosilnikom, ki enakomerno razmeče seme. Jaz tudi to delam kot sta me starša naučila – ročno po cik cak sistemu.
Fajn je po setvi poteptati, da se seme stisne k zemlji, ki je še ena odlična možnost za rekreacijo na vrtu. Z nogami poteptam mesta kamor sem dosejala seme.
Prezračevanje ali afriški ples?
To je kot ena vrsta afriškega plesa, ko kolena upognemo, telo nagnemo naprej, teža telesa pa je na celih stopalih. Koraki so majhni, stopala stopajo eno do drugega. Pa imam plesno delavnico na vrtu ob glasbi iz telefona ali kar iz lastne domišljije.
Za to delo je fajn ujeti ravno pravšnji trenutek, ko je še nekaj vlage v tleh, a ni blatno ali preveč mokro. Če bi sejali v mokra in blatna tla, bi že med setvijo tla preveč zbili. V zbitih tleh pa semena ne morejo kaliti.
Ilovnata tla so težavna za setev trave
Na delčku travnika, kjer je zemlja zbita, ilovnata in skoraj ves čas v senci, se trava ni mogla razrasti. Ta mesta sonce ne doseže in na njih se zadržuje veliko vlage, kar je idealno za rast mahu. Kogar mah moti ga lahko enostavno odstrani in zavre njegovo rast.

Zaustavite razrast mahu
Substral Stop za travo brez mahu vsebuje železov sulfat, ki mah ‘požge’. Posušenega je treba pograbiti stran. Mesta na trati kjer se mah razrašča je vredno gnojiti z organskimi gnojili, da postanejo bolj hranljiva za travo in tudi dodajati peske, da postanejo bolj rahla.
Pod drevesi, kjer se sprehajajo ljudje, mačke in psi, je bilo potrebno trato v celoti prenoviti. Po rahljanju in fini pripravi smo posejali izredno trpežno travno mešanico Substral Šport in špas . Hitro kali in se razvija tako, da prehiti plevele in naredi gost in trpežen tepih, odličen tudi za bosonogo hojo.
Rada hodim bosa in neskončno uživam, ko me mehke travne bilke božajo po podplatih. Zato izkoristim vsako možnost, da vsaj del sprehoda uživam v stiku z zemljo, travo, cvetjem, listjem, vodo …
Travnik, kjer se travne bilke prepletajo s cvetlicami, je najljubši dom našim pomočnikom na vrtu, raznim opraševalcem in metuljem. Pa še marsikaj užitnega lahko dobimo na takem travniku. Enkrat trobentice, drugič regrat, vijolice, trpotec, marjetice….
Angleška trata, ki je po naših pričakovanjih zelenica s travo, na kateri so odsotne vse druge rastline, vsega navedenega nima. Le zelenje. V Angliji uspeva zaradi visoke prisotnosti vlage. Zahteva pa redno nego, košnjo in gnojenje, v naših razmerah pa še zalivanje.
A tako kot človek, tudi rastline rada živijo v sožitju. Mati narava kreira pisane družbe na travnikih, kjer v vsakem letnem času prevladuje neka rastlina in barva.
Pa še kositi je potrebno bistveno manj. Kaj, če bi vedno več rastlin prenehali imenovati plevel, kar je nekaj kar nam ni sprejemljivo, in bi vse rastline bile dobrodošle? Navsezadnje je tu njihov dom. Moj travnik ni samo moj, je tudi bogat dom za razne žuželke in cvetje, istočasno pa tudi divji užitni vrt.
Kompromis je, da le del travnika namenite mešanim rastlinam in le tega kosite bolj poredko. Kar bo v zadovoljstvo pisani vrtni druščini, a gotovo tudi otrokom in mimoidočim.