Krompirjevka, gozdni regrat, smrdljivka

Piše: dr. Katja Rebolj, nabiralka

Lahko smo neizmerno ponosni nanjo. Imamo rastlino z okusom po krompirju. Če le pomencamo njene zelene liste, bomo to občutili in že nam bodo na misel prišli njeni recepti s krompirjem.

Njena imena nam razkrivajo še nekaj

Krompirjevka je dobila svoje domače ime, ker ima vonj po krompirju. Nekateri pa jo bolj poznajo pod njenim drugim ljudskim imenom, to je gozdni regrat. Njeni cvetovi in listi so podobni regratovim, le da krompirjevka raste le v gozdu in ne na travnikih ali ob vodi, tako kot regrat.

Botanično ime je smrdljivka

Prav nehvaležno pa je botanično poimenovanje krompirjevke, Aposeris foetida, to je smrdljivka. Nekoč se mi je v eni televizijski oddaji res zgodilo, da sem dala krompirjevko povohat voditeljici in ta je vzkliknila »saj res smrdi«, potem je k sreči dodala »po krompirju«, jaz pa sem se še bolj vprašala, od kod rastlini tako nehvaležno ime.

Prevod našega imena izhaja iz njenega latinskega imena, le tega pa je rastlini leta 1753 dodelil slavni švedski botanik Carl Linne v svoji knjigi Species Plantarum. Linne je bil znan po svojem sistematičnem pristopu k opisovanju rastlin in razvrščanju v sistematske kategorije. Imena, ki jih je podeljeval rastlinam, so bila velikokrat opisna in nazorna. Prav mogoče je, da je ime smrdljivka podelil rastlini glede na svoje dojemanje krompirja. V času, ko je živel Linne, krompir v Evropi še ni bil pogost in so ga v prehrani uporabljali le poredko. Krompir takrat še niso gojili na velikih površinah. Sprva so ga gojili le kot okrasno rastlino.

Kako nabiramo smrdljivko?

Ko rečemo gozdni regrat, pomislimo na to, kako podobna je smrdljivka regratu. A opozorimo na to, da je njeno nabiranje povsem drugačno. Po regrat se navadno odpravimo z nožkom in odrežemo kar vse nadzemne dele. Pri krompirjevki tega ne delamo, ampak z roko odtrgamo le nekaj njenih sredinskih listov, ostale pa pustimo, da rastlina raste dalje. Na ta način ne poškodujemo rastline, ampak poskrbimo, da se bo njena sezona podaljšala.

To je majhen, a pomembne prispevek k varovanju naše narave. Prav tako krompirjevke ne nabiramo tam, kjer je redka in je v naravi prisotnih le z malo rastlinami. Poiščimo jo v gozdovih, kjer je je v izobilju.

Zdravilne lastnosti gozdnega regrata

Gozdni regrat je še ena zdravilna rastlina, ki pa jo zlahka lahko uporabljamo v kulinariki.

• Včasih iz njenih svežih ali sušenih listov pripravljamo čaj,
• večinoma pa jo porabimo kar svežo v solatah,
• krompirjevih jedeh
• pa tudi v prikuhah in nadevih.

Krompirjevka- uporaba v kulinariki

V mnogih knjigah boste zasledili, da liste krompirjevke nabiramo le spomladi. A s spreminjanjem letnih časov, so se tudi rastline prilagodile daljšim rastnim pogojem. Za krompirjevko lahko opazimo, kako okusna je takrat, ko ima na razpolago dovolj vode in ob ugodnih rastnih pogojih lahko uspeva skozi celotno sezono.

Užitne so tudi korenine krompirjevke, le da niso tako obilne kot pri regratu, ampak so skupek neštetih drobnih koreninic.

Krompirjevka ali gozdni regrat ali smrdljivka je hranilna gozdna rastlina, ki jo imamo radi zaradi njenega okusa in uporabnosti v kuhinji. Vabljeni, da rastlino poiščete v naravi in jo naberete na tistem koncu gozda, kjer je pogosta.