Prvi zapisi o kompostiranju so stari toliko kot začetki poljedelstva (več kot 4000 let) in prihajajo iz Mezopotamije. Drugače pa zapise o kompostiranju najdemo tudi v kitajskih in indijskih spisih, pa tudi v zapisih iz rimskih časov.

Kompost je najboljše gnojilo

Kompost ima številne prednosti v primerjavi z drugimi gnojili. Je najprimernejše, najkoristnejše in tudi najcenejše gnojilo. Vrtni kompost je najboljši pomočnik pri ustvarjanju in vzdrževanju zdravih in rodovitnih tal.

Kompostiranje je biološko kemični proces in če ga pravilno izvajamo, nas na koncu nagradi z izjemno kvalitetnim gnojilom za rastline. Kompostiranje mora potekati v zračnem in vlažnem okolju, tako da se lahko razvijejo mikroorganizmi, glive, deževniki, ki nam pri tem pomagajo. Samo kompostiranje  vrtnih odpadkov torej poteka enako kot nastajanje humusa v naravi (s pomočjo mikroorganizmov).

Definicija kompostiranja: kompostiranje je proces kontrolirane biooksidativne razgradnje organskih snovi pri čemer nastane počasi topno, humusu podobno organsko gnojilo.

Lega

Kompostni kup je potrebno umestiti in pripraviti natančno. Najbolje, da ga pripravimo jeseni. Ker potrebujemo stalno vlago, si za kompostni kup izberemo senčno ali polsenčno mesto, lahko v bližini drevesa ali večjega grma.

Če takega prostora nimamo, lahko zasadimo sadno drevo, priporoča se, da se ob kompostnik posadi bezeg, lesko ali brezo. Njihovi izločki iz korenin vplivajo na pravilno zorenje. Prostor tudi ne sme biti izpostavljen premočnemu vetru. Izberemo si tudi prostor blizu vrta in blizu kuhinje. Poleti, če je vroče in suho je potrebno kompostni kup tudi navlažiti.

Kompostni kup je lahko prostostoječ, lepše pa je videti, če je ograjen.

Če bomo kompostni kup ogradili, naredimo dve ločeni enoti. V prvi zbiramo sveže organske odpadke, v drugi, pa bodo odpadki počasi zoreli in se spreminjali v gnojilo.

Kompost aktivator pospeši razgradnjo organskih odpadkov

• Substral Naturen kompost aktivator pospešuje razgradnjo zelenjavnih, sadnih in vrtnih odpadkov v kompost.

Vse organske odpadke, ki so rastlinskega izvora, lahko uporabite za izdelavo komposta: pokošeno travo, obrezane veje, ostanke rastlin, odpadlo listje, olupki; kot tudi druge biološko razgradljive snovi (steljo perutnine, kuncev,…).

• Površina 1 m² in višina 10 cm ustreza približno 100 litrom odpadkov.

Izbor kompostnika

Za 1 družino s 500 do 1000 m² vrta zadošča 400 – 600 l kompostnik, če pri tem del pokošene trave in zmletega vejevja uporabimo za zastirko.

Kompostnik je lahko narejen iz različnih materialov: les, plastika, beton, žica. Obstajajo tudi vrtljivi iz nerjaveče pločevine. Priporočljivo je tudi da ima pokrov, saj tako preprečimo dostop živalim in preprečuje da bi se kompostni kup prepojil z vodo. V kompostniku se odpadki kompostirajo veliko hitreje, kot na odprtem kompostnem kupu.

1.PLAST

Kot prvo plast nad tlemi naložimo veje, debela stebla rastlin (npr. sončnice, koruza…), da ohranimo zračnost.

2.PLAST

Na to plast naložimo plast organskih (kuhinjskih odpadkov, katero prekrijemo s plastjo delno preperelega komposta ali hlevskega gnoja.

3.PLAST

Potem dodamo plast pokošene trave in spet plast nezrelega komposta ali gnoja, nato spet plast listja ali organskih kuhinjskih odpadkov in tako nadaljujemo, dokler ne dosežemo višine 1,5 metra.

Pri nalaganju posameznih plasti ne tlačimo, saj mikroorganizmi potrebujejo zrak. Posamezna plast naj ne bo debelejša kot 20 cm.

• Vedno naj se izmenjujeta plast rastlinskih ostankov in nezrelega komposta oz. gnoja. Če ničesar od tega nimate na voljo, lahko uporabite sredstvo za pospeševanje kompostiranja, kot je npr. Substral Naturen kompost aktivator. Plast nezrelega komposta, gnoja ali aktivatorja kompostiranja bo poskrbela za hrano za mikroorganizme, ki spreminjajo organske odpadke v dragoceno gnojilo.
• Če so posamezni rastlinski odpadki ali ostanki preveliki (veje) jih pred tem zmeljemo.
• Zadnja plast naj bo nekoliko debelejša in sestavljena iz sena, slame ali listja. Pri tem velja opozoriti, da na kompostni kup ne odlagamo hrastovega, orehovega ali kostanjevega listja. Kup mora biti oblikovan tako, da je na sredini višji kot ob straneh.
• V notranjosti kompostnega kupa, kjer poteka razgradnja je visoka temperatura. Sčasoma se kup ohladi in zmanjša, zato ga takrat premečemo tako, da manj razgrajen material, ki je navadno na zunanji strani preložimo v sredino. Zato je dobro imeti dve enoti oz. 2 posodi, da lahko kompostni kup lažje premešamo.
• Če pripravljamo kompost v kompostniku, ki je zaprta posoda, pa le tega ni potrebno premetavati.

Mokri in suhi odpadki na kompost

Med »suhe« ostanke tako štejemo ostanke vej po obrezovanju, suho listje, slama, seno, zemljo iz balkonskih korit oz. loncev sobnih rastlin, žagovino, lase, dlako, volno, blago, papir, karton, pepel, kavno usedlino…

Med »mokre« pa prištevamo kuhinjske gospodinjske odpadke, ostanke sadja in zelenjave, pokošeno travo, jajčne lupine, ostanke sobnih in balkonskih rastlin, rastlinski ostanki z vrta, plevel (vendar brez koreninskih plevelov in plevelov, ki že semenijo)…

Na kompostni kup nikoli ne odlagamo iztrebke domačih živali, saj le ti lahko vsebujejo zajedavce. Ne dodajamo tudi olupkov banan in citrusov, ki lahko vsebujejo ostanke sredstev za varstvo rastlin in kot taki preprečujejo sam proces. Tudi ostanki mesa, kosti, maščobe, mlečnih izdelkov ne odlagamo na kompostni kup, saj privabljajo nezaželene obiskovalce (miši, podgane, mrčes). Te odpadke odložimo v zabojnik za biološke odpadke. Prav tako ne kompostiramo ostankov obolelih rastlin in lubja iglavcev. Na kompostni kup tudi ne odlagamo ostankov zelišč, kot so pelin, žajbelj in vratič.

Kompost dozori po 6-12 mesecih, ko se odpadki spremenijo v rjavo prst, katere vonj spominja na gozdno prst. Znak, da je kompost dozorel, je tudi ta, da v njem ne najdemo več deževnikov.

Zrel kompost nato presejemo preko grobega sita, večje nerazkrojene ostanke ponovno vrnemo v proces kompostiranja. Tako pripravljen kompost lahko uporabimo na številne načine:

• pri presajanju rož, grmovnic in drevnine,
• za izboljšanje kvalitete zemlje na vrtu,
• del pa ga uporabimo pri ustvarjanju novega kompostnega kupa.

Potrebe rastlin po zrelem kompostu:

Kompostiranje med letom

Jesen

Jeseni kompostiramo listje in rastlinske ostanke (zelenjava, balkonske rastline,…). Seveda dodamo tudi travo, ki smo jo pokosili, vendar le, če pri gnojenju nismo uporabljali sredstev za zatiranje širokolistnih plevelov. Temu dodamo še nekaj starega komposta. Dodamo lahko tudi zdrobljene veje, če smo obrezovali, tako da bo plast bolj zračna. Če je potrebno kup navlažimo (z deževnico) in pokrijemo s pokrovom.

Zima

Pozimi se v kompostnem kupu ne dogaja veliko, saj je pri nizkih temperaturah delo mikroorganizmov upočasnjeno. Delo mikroorganizmov v kompostnem kupu je zmanjšano na minimum. Pokrova kompostnika ne odkrivamo, kadar je temperatura nižja od 10°C. Zgoraj smo že omenili, da je smiselno imeti dve enoti za kompostiranje. Kompostnega kupa, v katerem poteka razgradnja pozimi ne odkrivamo in ne dodajamo novih ostankov in odpadkov, bolje je zato uporabiti drugo enoto, ki je namenjena pripravi. Odpadke pomešamo z listjem, kompostom in zdrobljenimi vejami in pokrijemo. Če nimamo pokrova lahko za zadnjo plast uporabimo seno ali slamo.

Pomlad

Če smo s kompostiranjem pričeli v jeseni, bi moral biti kompost sedaj že zrel. Zrel kompost presejemo in ga uporabimo za setev in sajenje, ter presajanje. Ostanek vrnemo na kompostni kup in nanj preložimo nedozorel kompost iz druge enote. Plasti iz te enote moramo pri tem tudi premešati in prezračiti.

Poletje

Poleti moramo predvsem paziti, da se nam kompostni kup ne izsuši. Da bi to preprečili ga občasno polivamo z deževnico. Ko kosimo travo, odkos ne naložimo takoj na kompostni kup, ampak nekoliko počakamo, da le ta ovene, potem pa ga zmešamo z zdrobljenimi vejami, listjem….