Kolobarjenje – načrtujte zasaditev vrta

Kolobarjenje- narišite skico vrta

  1. Razdelite skico vrta na tri približno enake dele. Vsaka skupina rastlin naj ima po en del. 
  • Dodaten del vrta namenite vzgoji večletnih vrtnin (artičoke, hren, šparglji, rabarbara). Ta del vrta ne boste kolobarili. Ko se bo čez nekaj let ta del vrta izčrpal, posadite te rastline na drugi poljini. 
  • V skico vrta vrišete grede in označite, na kateri gredi rastejo večletne vrtnine.
Na sliki je načrt kolobarjenjaNa sliki je načrt kolobarjenja

Skica poljin

2. Nato na grede vpišite ali narišite rastline, ki so trenutno na vrtu.

3. Z drugo barvo označite glavne posevke.

4. Napišite kateri bodo glavnim sledili oz. bodo prišli na vrt, ko boste glavne pridelke že pospravili. Tem rečemo tudi naknadni posevki.

Izvedba kolobarja

Kolobarjenje je preprosto: ne sadite vrtnin, ki so si v sorodu, vsako leto na isto gredo (poljino). Naj vmes preteče vsaj 2 leti, še bolje pa 5 let. 

Gnojenje

Če boste kolobarjenje načrtovali, boste imeli manj dela z gnojenjem.  

Gnojite lahko z: 

  • hlevskim gnojem,
  • organskim kupljenim gnojilom,
  • kompostom.

Kolobarjenje- izvedba 

  1. Vsako leto pognojite 1/3 vrta (eno poljino).
  2. Naslednje leto pognojite tretjino vrta, ki je niste pognojili 2 leti. 
  3. Tretje leto pognojite tisto poljino, ki je niste pognojili že 3 leta.

Kolobarjenje- nasvet

Kot smo že omenili, podobno  lahko ravnate tudi, če gnojite samo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili.

V teh primerih tisto tretjino vrta, kjer bodo rastle najbolj zahtevne rastline pognojite s polnim odmerkom, srednje zahtevne s polovičnim odmerkom, nezahtevnih pa ne pognojite oz. jih gnojite zelo malo.

Zasaditev rastlin- kolobarjenje

  1. Na pognojeni poljini posadite najbolj zahtevne rastline, ki potrebujejo najbolj pognojeno zemljo. (glejte spodnjo tabelo)
  2. Na tisto poljino, ki ste jo gnojili prejšnje leto posadite srednje zahtevne rastline.
  3. Na tisto poljino, ki ste jo gnojili pred 2 leti, posadite najmanj zahtevne rastline.
Potreba po hranilihVrtnina
Zelo zahtevne rastline

kapusnice, plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), bučnice, sladka koruza, krompir in mangold

Srednje zahtevne rastline

vse korenovke oz. gomoljnice (pesa, repa, redkev, koleraba), endivija, radič, kobulnice, por in visok fižol

Nezahtevne rastline

vse vrtnine s kratko rastno dobo (solata, mesečna redkvica), nizke stročnice ter čebulnice (razen pora)

Kolobarjenje v praksi

PRVA POLJINA (1.leto) – najbolj zahtevne rastline

  1. Dobro pognojite. priporočamo vam uporabo Substral Naturen BIO izboljševalec tal, ki bo izboljšal lastnosti tal in Substral Naturen BIO konjski gnoj v peletih, ki bo zemljo pognojil.
  2. Če gnojite s hlevskim gnojem in če imate na vrtu težko zemljo, potem gnojite že jeseni, sicer pa spomladi

Rastline za 1. poljino:

  • zelje, 
  • cvetača, 
  • ohrovt, 
  • nadzemno kolerabica, 
  • kitajski kapus,
  • buče, 
  • bučke, 
  • kumarice, 
  • melone 
  • lubenice. 

Sem lahko posadite tudi:

  • zgodnji krompir
  • špinačo
  • paradižnik,
  • paprika 
  • jajčevec. 

Na tej poljini bo uspevala tudi:

  • sladka koruza 
  • visoki fižol. 

Kot naknaden posevek:

  • endivija
  • radič. 
  • blitva pa je lahko tu ali pa na naslednji poljini.

DRUGA POLJINA (1.leto)- srednje zahtevne rastline

Ta poljina je bila pognojena prejšnje leto. Če ste opravili analizo tal veste, kakšna je založenost tal s hranili. 

Gnojenje

  1. Dodajte polovično količino kupljenih organskih gnojil (Substral Naturen BIO izboljševalec tal in Substral Naturen BIO konjski gnoj v peletih) ali manjšo količino mineralnih gnojil. Glede na založenost tal s hranili lažje izberete pravilen odmerek gnojila. 
  2. Lahko pa na tej poljini uporabite domači kompost.

Rastline za 2. poljino:

Na tem delu bodo uspevale prezimne vrtnine:

  • solata, 
  • brstični ohrovt, 
  • kodrolistni ohrovt, 
  • motovilec, 
  • špinača, 
  • por, 
  • blitva. 

Listnate vrtnine s krajšo rastno dobo:

  • kolerabica, 
  • solate, 
  • radič, 
  • endivija 
  • kitajski kapus.

Sem lahko posadite tudi:

  • paradižnik
  • papriko. 

Bolj zahtevne korenovke bodo tu dobro uspevale: 

  • rdeča pesa, 
  • zelena, 
  • črni koren, 
  • pastinak, 
  • listnati peteršilj, 
  • koleraba
  • repa. 

Na to poljino lahko posadite tudi zelišča. Pridelali boste veliko listne mase, vendar se lahko zgodi, da bodo rastline vsebovale manj učinkovin.

TRETJA POLJINA (1.leto)- najmanj zahtevne rastline

Gnojenje

  • Ta del vrta ne gnojite. 
  • Na dobrih vrtnih zemljah ni potrebno gnojiti niti z mineralnimi gnojili. 
  • Dodajte gnojila z več kalija korenčku, korenastemu peteršilju, čebuli, česnu in šalotki.

Rastline za 3. poljino:

  • korenček,
  • korenasti peteršilj, 
  • čebula, 
  • česen,
  • šalotka,
  • nizki fižol, 
  • bob,
  • grah in druge stročnice.

Te bodo pripomogle k izboljšanju zemlje, saj lahko vežejo dušik iz zraka in ga porabijo za svojo rast, del pa ga pustijo za svoje naslednice. 

Za stročnicam v istem letu posadite: 

  • solata, 
  • endivija, 
  • radič, 
  • motovilec, 
  • špinača 
  • nadzemna kolerabica.

Naslednja leta kolobarjenja 

V naslednjem letu s hlevskim gnojem pognojite tretjo poljino, ki zato postane 1. poljina. Nanjo posadite rastline, ki spadajo nanjo. 

Prva poljina naslednje leto postane druga, druga poljina pa postane tretja.

Na sliki je načrt gnojenja ter zasaditve po letih.Na sliki je načrt gnojenja ter zasaditve po letih.

Načrt kolobarjenja

Kolobarjenje znotraj gredic na posamezni poljini 

Znotraj vsake poljine je več gredic, kolobarite pa lahko tudi med njimi. S tem dosežete šestletni kolobar, ki zadošča za večino vrtnin. 

Kolobarjenje- nasvet

Upoštevajte, da zelje in cvetača najraje sledita stročnicam. Paradižnik, paprika in jajčevec pa čebulnicam.

Če v zasaditev vključite rastline za zeleno gnojenje, to upoštevajte tudi pri kolobarjenju. 

Rastline za zeleno gnojenje:

  • oljna redkev, 
  • bela gorjušica,
  • krmna ogrščica so sorodnice kapusnic, 
  • metuljnice pa so vse detelje, ki so sorodnice stročnic.

Kolobarjenje- ugodna in neugodna razmerja

Neugodna razmerja so tista, kjer si na istem zemljišču sledijo vrtnine iz iste botanične družine (npr. krompirju sledi paradižnik, paprika ali jajčevec; ali pa por, ki mu sledi čebula). 

Zapomniti si je potrebno, da se čebulnice in stročnice med seboj ne marajo.

Ugodna razmerja v kolobarju so:

  • 1. stročnice, 2. kapusnice
  • 1. zgodnji krompir, 2. brstični ohrovt
  • 1. kapusnice, 2. grah
  • 1. krompir, 2. špinača
  • 1. krompir, 2. zelena
  • 1. zelena, 2. cvetača
  • 1. zgodnja kolerabica, 2. rdeča pesa
  • 1. solata, 2. rdeča pesa
  • 1. kapusnice, 2. čebula
  • 1. korenček, 2. čebula

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart