Kapusov molj (Plutella xylostella)

Kapusov molj je zelo nevaren škodljivec, ki napada rastline iz družine križnic, za gostitelja pa v skrajni sili (če ni na voljo gojenih rastlin) uporabi tudi nekatere plevele (npr. navadni plešec). Vrsta naj bi izhajala iz Evrope, vendar je sedaj razširjena  po vsem svetu (Amerika, Evropa, južna Azija, Avstralija in Nova Zelandija).

Škodo na rastlinah povzročajo ličinke, ki objedajo brokoli, zelje, cvetačo, ohrovt, redkev, kolerabo, gorjušico, repo in še številne druge.

Največ škode naredi zadnja stopnja, ki je najbolj požrešna. Ob hudem napadu lahko ostanejo od lista samo še listne žile, če napadejo cvetačo ali brokoli se lotijo tudi cveta, pri zelju pa se rade zarijejo v glave. Metulji jajčeca najraje odlagajo na sadike zelja.

Požrešne gosenice

Pri nas ima molj 3-4 rodove letno, v toplem podnebju pa 6-7. S spreminjanjem podnebja in ogrevanjem ozračja, so pogoji za življenje kapusovega molja izboljšujejo in tako bomo prisiljeni tega do sedaj manj poznanega škodljivca, spoznati bolje.

Razvojni krog škodljivca poteka od jajčeca preko štirih stopenj ličink do bube in odrasle živali. Jajčeca ličinke in bube najdemo na gostiteljih, metuljčki pa letajo v njihovi bližini. Aktivni so predvsem ponoči.

Celoten razvojni krog traja v ugodnih razmerah manj kot mesec dni (pri 16°C ca. 27 dni) in je pri višji temperaturi hitrejši (pri 27°C ca 11 dni).

Pomemben ukrep

Škodljivec prezimi kot buba v rastlinskih ostankih. Zato je pomembno, da jeseni z vrta odstranite ostanke, kjer bi molj lahko prezimil.

Razvojne stopnje

Metuljčki prvega rodu pričnejo letati maja, na kar samičke v roku 10 dni odložijo jajčeca na spodnjo stran listov. Jajčeca odlagajo posamezno ali v skupinah (2-8). Včasih se zgodi, da jajčeca odložijo tudi zgornjo stran listov ali celo na steblo rastline.

Samica odloži od 100 do 200 jajčec. Jajčeca so sprva rumene barve, kasneje pa se obarvajo sivo. Velika so okrog 0,5 cm in so ovalne oblike. Iz jajčec se po 4-5 dneh izležejo gosenice, ki se zarijejo v liste,(objedajo z spodnjo povrhnjico in vmesno tkivo, kar opazimo kot okenca srebrne barve.

So rumeno sive barve. Odrasle gosenice so velike do 1 cm, bledo zelene barve. Po vretenastem telesu imajo črne pike in posamezne dlačice ter črno rjavo glavo.

Ko odrastejo se spremenijo tudi poškodbe, ki jih povzročajo. Odrasle gosenice izjedajo luknje v listih, v mesecu avgustu, ko so po navadi škode največje pa lahko od lista ostanejo samo še listne žile.

Po treh do štirih tednih se gosenice zabubijo. Bube najdemo na spodnji strani listov. To se zgodi konec junija.

Po 10- 14 dneh se pojavijo metuljčki drugega rodu, ki letajo meseca julija.

Največ škode pa ob suhem in toplem vremenu povzročijo metuljčki tretjega rodu, ki se pojavijo v mesecu avgustu. Zadnja generacija se zabubi v rastlinskih ostankih in tako preživi zimo.

Odrasel metuljček ima ožja prednja krila, ki so svetlo do temno siva z valovitimi črtami bele barve ob robu. Zadnja krila imajo dolge resice. Metuljček ima dolge tipalnice in vitko telo. Dolg je približno 6 mm in ima na hrbtu značilno znamenje, ki je podobno diamantu. So slabi letalci zato ne letajo daleč, jih pa lahko veter zanese tudi več kilometrov daleč.

Kapusov molj- zatiranje

Profesionalni pridelovalci zelja, lovijo metuljčke s feromonskimi vabami. Proti kapusnemu molju so učinkoviti isti pripravki kot pri zatiranju kapusovega belina.

Naravni sovražniki gosenic so vrabci in druge ptice. Rastline lahko zavarujemo tudi s prekrivanjem v času, ko samičke ležejo jajčeca. Velike škode preprečimo z zgodnjim sajenjem in redno oskrbo.

Mlade gosenice kapusovega molja so tudi zelo občutljive na padavine in nizke temperature.

Prav tako se v manjšem številu pojavljajo v mešanih posevkih.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart