Kaj s pridelki po poplavah

Letošnje uničujoče poplave so prizadele tudi vrtove in sadovnjake, zato se številni vrtičkarji in ljubiteljski sadjarji sprašujejo, kaj storiti in kaj to pomeni za prihodnje. Težko je podati splošno oceno in napotke, ker se razmere in situacije med seboj precej razlikujejo. Tam, kjer so narasle vode odnesle celoten vrt bo potrebno pristopiti k sanaciji drugače, kot na mestih, kjer je voda »le« poplavila površino in se na njej zadržala določeno časovno obdobje.

Tisti katerim je pridelek ostal na vrtu in bil poplavljen, se razumljivo sprašujejo, kaj naj storijo s pridelkom in rastlinami na vrtu.

Tudi tu ni povsem enostavnega in enoznačnega odgovora, saj je pomembno koliko časa so bili posevki pod vodo in kako visoko je voda segala. Ne smemo pa seveda niti pozabiti na dejstvo, da je lahko poplavna voda s seboj prinesla onesnaženje, kar samo obravnavo še oteži.

Za vse primere pa velja enako, najprej je potrebno počakati, da voda odteče in da se tla osušijo. V nasprotnem primeru, bomo na vrtu naredili še dodatno škodo in uničili strukturo tal.

Ko se prst dovolj posuši, z vrta najprej odstranimo nanesli material in mulj. Odstranimo vse močno poškodovane in odmrle rastline in pregledamo tiste, ki so že žive. Na rastlinah , ki so bile izpostavljene vodi dlje časa, se bodo z veliko verjetnostjo pojavile tudi glivične bolezni.

Kaj z vrtninami

Kot smo že omenili, je potrebno vsako situacijo presojati posebej.

Pri vrtninah je zelo pomembno, kateri del rastline uporabljamo, kako visoko je segala voda ob poplavi in v kateri fazi rasti so se rastline nahajale.

Če obstaja kakršnakoli možnost (tudi najmanjša), da so bile rastline onesnažene s fekalno vodo ali kemično onesnažene (kurilno olje,…) in bi bilo uživanje takšnih rastlin nevarno za zdravje, jih brez razmišljanja zavrzite.

Rastline in pridelke, za katere nismo prepričani ali so bile v kontaktu s poplavno vodo ali ne in jih po umiku te vode ni opral dež, temeljito operite.

Katere rastline bodo ostale in kakšni naj bodo naslednji ukrepi, boste lahko določili nekaj dni po tem, ko se voda umakne in se tla osušijo.

Če bodo rastline po nekaj dnevih začele veneti in odmirati, jih odstranite in zavrzite.
Enako je potrebno storiti tudi s pridelki, čeprav niso bili v neposrednem stiku z onesnaženo vodo.
Ostale vrtnine, ki bodo dozorele čez nekaj tednov ali mesecev vzgajamo naprej, vendar jih redno opazujemo. Takšne rastline je najbolje poškropiti z biostimulansi in foliarnimi gnojili, ki vsebujejo aminokisline in izvlečke morskih alg.

Dozorele vrtnine po poplavah

Dozorele vrtnine, ki so bile v stiku s poplavno vodo so neprimerne za uživanje in jih zavrzite.
Solatnice in špinačnice je težko popolnoma očistiti, zato jih ne uživamo.
Korenovke, kapusnice in čebulnice imajo velik potencial za kopičenje težkih kovin, zato je z njimi potrebno ravnati previdno in opraviti analizo tal.
Zeljnate glave je težko očistiti, zato kot takšne niso primerne za uživanje in običajno tudi ne za kisanje. Če so bile glave le delno potopljene jih temeljito očistimo in predelamo. Zelje, kateremu do zrelosti manjka še kak mesec poškropimo z biostimulansi, ki vsebujejo morske alge in aminokisline.
Zrele korenovke poberemo čim se tla osušijo. Skladiščimo le zdrave rastline, vendar tudi pri tistih ne pričakujemo daljše obstojnosti. Mlade rastline tretiramo s stimulatorji in jih pustimo na vrtu.

Krompir je zelo občutljiv na poplave in če je pod vodo, zelo hitro pride do propada gomoljev. Izkopan »poplavljen« krompir je pogojno užiten, če seveda voda s katero je bil poplavljen ni bila onesnažena. Izkop opravite, ko se zemlja nekoliko osuši. Če obstaja kakršenkoli dvom v užitnost, ga raje zavrzite.

Plodove plodovk, ki so prišli v stik s poplavno vodo je potrebno odstraniti in zavreči. Rastline lahko obdržimo, vendar je potrebno razmisliti, ali je to sploh smiselno. Vsekakor je potrebno rastline, ki jih želimo obdržat poškropiti z biostimulatorji in tudi proti glivičnim boleznim.
Stročnice: zrele stroke fižola čim prej poberemo, nedozorele pa poskusimo čim prej oluščiti. Zrnje lahko porabimo sveže. Zrnje pred skladiščenjem posušimo, lahko ga tudi zamrznemo, saj s tem preprečimo razvoj bolezni in škodljivcev.

Prav posebno pozornost je potrebno nameniti vrtninam, ki jih uživamo sveže. Pred uporabo jih je potrebno res temeljito oprati. Vse to seveda velja za rastline, ki so bile pod vodo, ki ni vsebovala škodljivih snovi, kot so fekalije, naftni derivati, pesticidi, težke kovine…).

Če obstaja najmanjši sum, da gre za onesnaženje pridelke brez pomisleka zavrzite. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vonj, če zaznate neprijeten vonj po olju, nafti ali fekalijah, pridelke takoj zavrzite!

Ne pustite zemlje prazne

Tistim, ki jim je ujma opustošila vrta in uničila ves pridelek priporočamo, da zemlje ne pustijo prazne.

Če ni prišlo do onesnaženja tal, lahko še vedno pridelate nekaj jesenske oz. zimske zelenjave. Za vzgojo uporabljajte sadike, saj bo pridelek hitrejši. Posajene rastline redno oskrbujte s hranili, ki vsebujejo biostimulanse kot so npr. morske alge.
Še vedno imate čas, da pridelate solato, radič, redkvico, blitvo, špinačo…
V primeru, da niste prepričani ali so vaša tla onesnažena ali ne, posejte na površino rastline za zeleno gnojenje.

Priporočamo vam, da ob koncu sezone naredite analizo tal. Poleg založenosti hranili je potrebno preveriti tudi pH vrednost tal in vsebnost težkih kovin.

Kaj s sadjem

Če sadna drevesa niso bila poplavljena, tako visoko, da bi v vodo bili potopljeni tudi plodovi, potem z užitnostjo ne bi smelo biti težav, če seveda voda ni bila onesnažena. Lahko pa pričakujete, da se bo sadje slabše skladiščilo, še posebej zgodnje sorte.
Jagodičje, ki je dozorelo in bilo poplavljeno je potrebno obrati in zavreči.

Druga priporočila

Visoka zračna vlaga in visoke temperature predstavljajo idealne razmere za pojav in razvoj bolezni, zato je potrebno redno spremljati zdravstveno stanje rastlin.
Pridelke, ki jih moramo zavreči, ne odlagamo na kompostni kup, saj lahko vsebujejo nevarne snovi in mikroorganizme, katere bi kasneje ponovno nanesli na vrt. Vrtnine odstranimo skupaj s koreninami.
Podatke o tem ali je bila poplavna voda onesnažena ali ne, dobite pri Civilni zaščiti ali lokalnih skupnostih.
Analizo tal opravite v enem od akreditiranih laboratorijev (npr. KIS). Aktivirana je tudi mobilna enota ekološkega laboratorija.
Informacije in priporočila so bila povzeta po publikaciji Tehnološka navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih, ki so jo pripravili KGZS, KIS in Biotehniška fakulteta.