Skip to main content
  • jež koristi

Jež, bodičasti prijatelj

Jež je zelo dobrodošel gost na vrtu, saj se na njegovem jedilniku znajdejo številni rastlinski škodljivci, kot so npr. polži, žuželke…

Je predvsem prebivalec gozda, svoj dom pa si najde tudi v sadovnjaku ali na domačem vrtu, saj je tam vedno dovolj hrane.

jež hrana

Jež je koristen

Zelo mu teknejo polži, hrošči in njihove ličinke, kobilice, miši, tudi kače. Prehranjuje se tudi z deževniki in sadjem. V eni sami noči lahko poje do 200 g žuželk.

Spada med sesalce, ježevka enkrat ali dvakrat na leto (od maja do septembra) skoti pet do šest mladičev. Mali ježki spregledajo po približno 14 dneh, sesajo pa do 20 dne. Samostojni postanejo po 45 dnevih.

Nočni samotar

Jež je samotar in je aktiven predvsem zvečer ali ponoči. Podnevi se raje skriva pod zidovi, vrtnimi lopami ali v živi meji. Ko jeseni prične primanjkovati hrane (oktober) si poišče prezimovališče.

Prezimovališče za ježa

Prezimovališče si uredi v grmovju, pod kupom dračja, v kompostu ali v živi meji. Če ne najde ustreznega prostora skoplje luknjo v tla. Kot gradbeni material uporabi travo, listje, slamo ali seno. Od novembra do aprila, jež spi zimsko spanje, ki ga občasno prekine zaradi iskanja hrane.

Pomagajmo ježu zgraditi gnezdo

Zavetišče za ježa lahko enostavno ustvarite z jesenskim listjem in vejami z lastnega vrta. Bolj spretni pa lahko naredijo hiško (zavetišče) iz lesa.

jež prehrana

Prehranjevanje

Ježev preko leta ne hranimo, saj si morajo hrano poiskati sami v naravi. Priskrbite pa jim vodo, še posebej v vročih poletnih mesecih. Ponudite jo v plitvih posodicah.

POZOR!

Nikoli jim ne ponudite mleka, saj ga ne prenašajo in kruha.

Pazimo na ježe

  • Ježki radi počivajo v visoki travi, predvsem v bližini grmovij in živih mej. Zato pred košnjo pregledamo take kote, da ga slučajno me poškodujemo.
  • Kupi vejevja in drugega materiala, ki jih nameravamo zakuriti, predstavljajo ježkom odlično zavetišče. Zato jih pred začetkom kurjenja preložimo.
  • Tudi v kompostnem kupu, ki oddaja veliko toplote, se ježki (še posebej samičke) dobro počutijo. Zato je potrebno biti pri premetavanju takšnega kupa pozoren, da kakšnega ne poškodujemo.
  • Največja nevarnost pa ježkom predstavlja cesta in avtomobili, saj so prepočasni, da bi se umaknili hitro vozečim avtomobilom.

Jež ima tudi nekaj naravnih sovražnikov (lisica, sova uharica, jazbec), vendar je najbolj ogrožen ravno od ljudi.