Topla jesen je idealen čas da obnovite  zasaditve v posodah ali popestrite gredice z novimi rastlinami. Poletno cvetje nadomestite z barvitimi jesenskimi lepoticami, ki bodo cvetele, ali jih krasijo barviti listi ali plodovi. Gredice  očistite in dopolnite z manjšimi grmički, trajnicami  in vrtnicami.

Zasaditev v posodi

Za jesensko sajenje v posode lahko izbirate med množico cvetočih in listnatih rastlin, travami in rastlinami s plodovi.

Cvetoče: mačehe, rese, hermelika, veronika, ajanija

Listnate: iskrivke ( Heuchera) , cineraria maritima , mulenbekija ( Muelenbeckia), korokija, zimzelen ( Vinca), žajblji ( Salvia)

S plodovi: okrasne paprike, solanum, pernecija, gaulterija

Trave: bilnice, šaši, imperata, kačja brada…

Koristni nasveti za sajenje jesenskih lepotic

• Izberite prostorno posodo z drenažo. Boljše, da je posoda iz debelejših materialov, v katerih se bodo rastline tudi pozimi dobro počutile ( glina, kamen, pletene košare…). Posoda mora imeti odprtine za odtok odvečne vode
• Na dno posode nasujte nekaj centimetrov drenažnega sloja, ki bo preprečil zamašitev odtočnih odprtin ( kamenčki, glinopor, lapilo).
• Uporabite kvaliteten, rahel in humozen substrat, ki bo dobra opora rastlinam in omogoča dobro črpanje hranil in vode. Izberite substrat, ki že vsebuje  hranila, ali ob sajenju dodajte organsko gnojilo. Cvetoče jesenske zasaditve z mačehami potrebujejo gnojenje s tekočimi gnojili če želimo, da se lepo razrastejo in bogato cvetijo.
• Posodo zapolnite s substratom vsaj do ¾  višine ter rastline pred sajenjem razporedite  na njihovo pravo mesto v kombinaciji.  Zdaj še lahko premeščate in  urejate 
• Rastline razporedite in posadite na gosto tako, da v celoti zapolnijo posodo, ker se jeseni skoraj nič  ne razraščajo. Le mačeham je potrebno pustiti prostor, da se razrastejo, predvsem visečim.
• Pred izlončenjem odstranite korenine, ki so morebiti prerasle lonček. Lonček z zunanje strani stisnite z roko z vseh strani, da se korenine na notranji strani odlepijo od stene. Nežno primite rastlino ob vratu pri zemlji in snemite lonček s korenin. V kolikor ne gre z lahkoto, še enkrat lonček pritisnite z vseh strani, dokler se korenine ne sprostijo.
• V kolikor je koreninska gruda zbita z obiljem, korenin kot je to večinoma pri resah, koreninsko grudo razrahljajte. Lahko tudi s škarjami ali nožem zarežete na spodnji strani, da ih razrahljate. Na ta način spodbudite rastlino v novem okolju k aktivnemu razraščanju in delovanju korenin.
• Rastline postavite v substrat na enako višino kot so bile v loncu. Vsa prazna mesta med rastlinami zapolnite s substratom, da ne ostanejo veliki zračni žepi v katerih bi se nabirala voda ali preveč zraka. Substrat nežno pritisnite k rastlini.
• Po sajenju zalijte, a ne pretiravajte z vodo. Potem zalivajte 1x na teden za nasad na soncu ali vsaka 2 tedna v senci.

Jesenska zasaditev v posodo

1. Za oglato posodo velikosti 36 cm smo izbrali rastline, ki bodo atraktivne skozi celo leto  in nekaj sezonsko aktualnih.  Nosilna rastlina v tej zasaditvi je skimija, ki ima rajši kislo prst. Zato smo k njej dodali rastline, ki imajo podobne zahteve, a niso posebno zahtevne.

2. K njej smo posadili drobnocvetno ciklamo z rahlo dišečimi cvetovi,  dodali smo rumeno zeleni šaš ( Carex) , ki poudari temnozelene liste skimije, iskrivko ali ognjeni dež  (Heuchera’ Caramel’) v barvah cvetov skimije, ki z velikimi listi prekrije en vogal lonca ter  in okroglolistno mulenbekijo (Muehlenbeckia), ki bo s padajočimi vejami omehčala drugi vogal lonca. Še zadnja v tej sestavljanki je jesenska vresa ( Calluna) s pokončnimi vejami v treh odtenkih zelene, tudi lep kontrast  ostalim rastlinam, a istočasno se lepo sklada v celoto.

3. Posadili smo v Substralov substrat, ki že vsebuje hranila zato ob sajenju nismo dodatno gnojili.

4. Spomladi bomo to zasaditev nahranili SUBSTRAL Naturen BIO gnojilo za rododendrone. Gnojenje bomo ponovili še 2x v sezoni rasti.

5. Zasaditev s kisloljubnimi rastlinami  v loncu lahko postavite na senčno ali polsenčno mesto ob vhodu v hišo, ob terasi ali bivalnem kotičku.

6. Spomladi  lahko zamenjate le posamezno rastlino, ki morebiti ne bo prenesla zime. Dejstvo je, da so rastline v posodah bolj izpostavljene mrazu, zato je smiselno, da lonec iz tanjših materialov ovijte z juto, flisem ali mehurjasto folijo ter lonec pozimi postavite na nogice ali debelejši podstavek. Tako bodo korenine bolj zavarovane pred mrazom.

Gredica s travo

V mestnem okolju je navada razmejiti vrt od sosedov z neko vrsto ograje ali meje. V kolikor je ta meja proti travniku ali sosednjemu vrtu, ki se nadaljuje z zelenjem je lahko zasnovana s travami. 

Sadite v skupine ali vijuge. Pred sajenjem tla dobro razrahljajte in obogatite z organskim gnojilom. Najbolje je, da bo gredica nekoliko dvignjena od travnika. Le tako bodo posajene rastline prišle še bolj do izraza, vzdrževanje travnika pa bo lažje.

Robna gredica, ki predstavlja mejo proti travniku in potoku je že posajena s travami. Da bo bolj atraktivna na strani proti bivalnemu prostoru, smo jo popestrili z  dodatkom nižjih rastlin.

Zasaditev vrtnic na gredico

Ker ima trava rahlo rožnat odtenek, smo izbrali rožnato cvetoče vrtnice z velikim enostavnim cvetom. Vmesni prostor smo zapolnili z iskrivkami, rob proti trati pa zapolnili z vednozeleno plazečo trdolesko. 

1. Rastline smo najprej razporedili na parcelo. Najprej smo posadili vrtnice, ki so najbližje že obstoječim travam.
2. V že prej razrahljanih tleh smo naredili sadilno jamo cca. 30 cm široko in globoko. Če bi sadili na travnik ali neobdelana tla, bi sadilna jama bila vsaj 40 x 40.
3. V sadilno jamo smo nasuli  kvalitetno prst SUBSTRAL zemlja za rastline na prostem
   z že dodanimi  hranili. Dodali smo tudi organsko gnojilo v briketih iz konjskega gnoja. Primešali smo izkopano vrtno zemljo in vrtnice zasuli cca. 5 cm globlje kot so bile v loncu. Sadili smo na razdaljo cca. 70 cm, da bodo vrtnice imele dovolj prostora, da se lepo razrastejo in pridejo do izraza.
4. Vrtnice so bile ob sajenju še zelene in  cvetele zato jih bomo obrezali  zgodaj spomladi približno na polovico. Tako bodo v naslednji sezoni  lahko tvorile košate grmičke.
5. V ospredju vrtnic smo v valoviti liniji na razdalji cca. 40 cm posadili temnolistne hibridne iskrivke (hojhere), ki so najbolj primerne za osončene gredice. Le te bodo z robustnimi valovitimi listi in gosto rastjo prekrile tla ter s temno podlago še bolj poudarile vrtnice. Hojhere so odlična družba  rastlinam tudi na senčni legi kot so vrtne kresnice (Astilbe) , telohi (Helleborus), praproti, in trave.
6. Preostali prostor proti trati bo zapolnila trpežna plazeča trdoleska z rumenim robom (Euonymus fortunei ‘Emerald’n Gold’), ki s plezajočimi vejami prekrije vmesne prostore, jeseni pa liste obarva v rožnate odtenke.
7. Vsem rastlinam smo ob sajenju v sadilno jamo primešali substrat Substral, ki že vsebuje gnojila.
8. Jesen je idealen čas za sajenje na vrtu, ker se posajene rastline  preko zime prilagodijo novi legi v vrtu in zgodaj spomladi lahko že začnejo z rastjo.
9. Spomladi ob začetku rasti bomo vrtnice pognojili s specialnim gnojilom SUBSTRAL Naturen BIO gnojilo za vrtnice z veliko vsebnostjo  osnovnih hranil in magnezijem. Gnojenje bomo ponovili še 3 x v sezoni vse do konca avgusta. V izogib novi rasti v jesenskem času ne gnojimo. Mladi poganjki so veliko bolj občutljivi na mraz od starega lesa in bi rastline lahko zaradi tega bile bolj izpostavljene.