Ni boljšega okusa kot je doma pridelan grah. Je bogat z dragocenimi vitamini in minerali. Užitek ga je jesti surovega kar na vrtu, kjer raste. Nabirajte še mlad grah. Eno uro po nabiranju ga poparite z vodo, v katero ste dali vejico mete. In uživajte v najboljšem okusu.

Sorte graha

Grahova semena so že tisočletja na jedilnikih. Gojili so ga že v antičnih časih, kar dokazujejo najdbe v egiptovskih grobnicah. Grah vsebuje veliko vitamina C in vlaknin – ena porcija te zelenjave ima več vitamina C kot dve veliki jabolki in več vlaknin kot rezina polnozrnatega kruha. 

Sladkorni grah

Najboljše sorte zelenega graha je sladkorni grah. Pri tej sorta graha zaužijemo mlade stroke kar cele. 

Navadni grah

Ločimo ga glede na zgodnost in višino. Nizke sorte ne potrebujejo opore, višjim pa postavite oporo v obliki vej, palic, mreže. 

Obstaja veliko različnih vrst graha in številne sorte. Za pridelavo pridelkov vse poletje začnite z zgodnjimi sortami, ki jim sledi glavni pridelek.

Sorodna rastlina grahu je Lathyrus, sl. grahor, oba spadata v rod metuljnic. Ponekod ga sejejo ali sadijo v vrtove kot okrasno rastlino, ker lepo cveti.

Potrebščine

• motika
• ročna sejalnica (pri sajenju večje količine graha)
• mreža, palice ali veje za oporo 
• vrtna mreža za zaščito pred pticami

Gojenje graha

Grah potrebuje sončno lego, zaščiteno pred močnimi vetrovi, da lahko žuželke oprašijo cvetove. Zemlja naj bo bogata s hranili. 

Grah je treba posaditi na območju, kjer bo imel dovolj prostora za rast. Nekatere sorte se vzpenjajo, zato potrebujejo ustrezno oporo.

Izboljšajte zemljo z veliko vrtnega komposta, da ohranite zemljo vlažno. Grah, ker je stročnica, ima raje alkalna kot nevtralna tla (pH7 in več). Če so tla na vašem vrtu kisla, dodajte pozimi apno.

Grah potrebuje veliko vlage v tleh, zlasti ob cvetenju in ko se stroki polnijo, sicer je pridelek slab, grah pa majhen, suh in brez okusa. Da zagotovite ustrezno vlažnost, jeseni na mestu, kjer bo gredica, izkopljite jarek globine 30 cm in ga napolnite z materialom, ki zadržuje vlago.

Jarek prekrijte z zemljo štirinajst dni pred setvijo ali sajenjem.

Kako in kdaj posaditi grah? 

Čas sajenja:

• marec, začetek aprila

Če tla še niso dovolj topla, jih predhodno segrejte. To storite tako, da jih 2-3 tedne pred sajenjem, pokrijete s polietilensko folijo. Če boste sadili grah v hladno zemljo, bodo semena pričela gniti.

Sajenje graha po korakih

1. Rastlino sadite v vrste (med vrstami pustite cca. 20 cm prostega prostora, ki bo koristil za postavitev opore visoko rastočim sortam). 
2. Razmak med semeni naj bo cca. 6 cm.
3. Semena potisnite od 2 cm do 5 cm globoko v zemljo in jih prekrijte z zemljo.
4. Po sajenju obilno zalijte z razpršenim curkom vode.

Odvisno od sorte bo grah dozorel v 12-16 tednih, vznik pa bo viden v manj kot 12 dneh.

Vzgoja graha

• Običajno raste grah zelo hitro in ni preveč zahteven. Potrebuje pa redno zalivanje, še posebej v času oblikovanja strokov. 
• Rastlina najbolje uspeva v dobro odcednih tleh. Za ohranjanje vlage v tleh okoli rastočih grmov razporedite zastirko. 
• Poskrbite, da okrog rastlin graha ne bo plevela. 
• Nizkih sort graha ni potrebno gnojiti. Visokim sortam pa dodajte malo organskega gnojila. Priporočamo vam tekoče gnojilo Substral naturen BIO univerzalno gnojilo za vrt.
• Zaščitite grah pred pticami. Sladki in zrel grah je poslastica nekaterih vrst ptic. Za ohranitev pridelka čez rastline položite vrtno mrežo.

Na koreninah graha so bakterije, ki odlično vežejo dušik. Zahvaljujoč tej sposobnosti grah naravno pognoji tla in jo pripravi za drugo zelenjavo.  

Pobiranje pridelka

O zrelosti graha pričajo nabrekli stroki. Grah je treba trgati, ko so stroki že dovolj veliki, a še vedno zeleni. Takrat so semena v notranjosti najbolj okusna: sladka in najbolj aromatična. 

Dozorel grah sproti trgajte z rastline – tako bo obrodila več pridelka. 

Najhitreje dozori grah na dnu rastline. Na tem mestu začnite s prvim pobiranjem pridelka.

Možne težave, škodljivci in bolezni pri pridelavi graha

• Tako korenine kot nižji deli rastline so izpostavljene okužbi z glivami iz rodu Fasarium in Pythium. Bolezen prizadene rastline najpogosteje, ko grah zaradi mrzle pomladi raste počasi. 
• Askohitoza = grahova pegavost. Bolezen povzročajo glive iz rodu Ascochyta. Glivam ustreza hladno in vlažno vreme. Razvoj poteka najhitreje pri temperaturah okoli 20*C in se ustavi pri temperaturah pod 4*C ali nad 35*C ali če traja omočenost listov manj kot 6 ur. Pojavi se lahko na vseh delih rastline v obliki vijolično rjavih peg. 
• Druge bolezni, ki se še pojavljajo na grahu so grahova plesen (Peronospora viciae),  Pojavlja se od aprila do junija. Na listih se najprej pojavijo rumene pege, pod listi pa plesniva prevleka. Listi so iznakaženi, stroki se ne oblikujejo.
• Grahova rja (Uromyces pisi) se pojavi spomladi (med cvetenjem). Kaže se kot rjavi prašnati kupčki na listih in steblih. Tkivo okrog kupčkov porumeni. Ob močnem napadu se listi posušijo in odpadejo, stroki se slabo razvijejo.
• Pepelovka – pepelasta plesen (Erysiphe pisi). Se pojavi pozno poleti (vroči dnevi, hladne noči – rosa). Zato sejemo grah do avgusta. Obolele rastline so slabo razvite. Na zgornji strani listov se najprej pojavijo pege, ki jih težko opazimo nato pa se na njih razvije sivo bela plesniva prevleka, ki se širi. Gliva lahko okuži ves nadzemni del. Ob močnem napadu se rastlina posuši.

Priporočamo uporabo: 

• Substral Naturen bio naravni insekticid proti listnim ušem
• Substral Naturen BIO naravni insekticid za sadje in zelenjavo