Sajenje čebule na vrtu in v posodah

Težko si je predstavljati hrano brez čebule. Dodaja se vegetarijanskim in mesnim jedem, juham in solatam. Aromatična čebula daje veliko okusa in je tudi zelo zdrava. Zakaj torej ne poskusite gojiti čebule na domačem vrtu? Ali celo v loncih na balkonu?

Sorte čebule 

Različne sorte čebule obrodijo ob različnem času. Prezimne vrste čebul lahko sadite poleti ali jeseni, pridelek pa boste pobirali šele naslednje leto. 

Najbolj okusne sorte čebule so:

  • Holandska rumena ali Stuttgarter razvije ploščate čebule z rumeno rjavimi ovojnimi listi in belimi mesnatimi listi. Je zmerno ostrega okusa in jo je enostavno skladiščiti. Uporablja se tako svežo kot za kuhanje.
  • Belokranjka: izvira iz Bele krajine, po kateri je tudi dobila ime. Ima značilno podolgovato obliko. Enostavno se čisti in dobro skladišči. Je srednje pozna sorta, luskolisti so svetlo rjave barve, meso je belo, ostrega okusa.
  • Ptujska rdeča je najbolj znana slovenska avtohotna sorta. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim nadihom. Srednje pozna sorta. Zelo dobro prenaša sušo. Se dobro skladišči.
  • Tera je ploščato okrogle oblike. Odporna je na sušo. Odlično se skladišči. Čeprav je odlična sveža, se odlično obnese tudi pri kuhanju. Ima temno rdeče luskoliste in temno rdeče meso.
  • Sturon je bolj »podolgovata«, z rumenkasto rjavimi luskolisti. Meso je bele barve in ima blag okus. Se zelo dobro skladišči, uporablja se jo tako svežo kot za kuhanje.
  • čebulček Srebrnjak je bela sorta, ki ohrani belino in da dober pridelek. Namenjena je srednje dolgemu shranjevanju.
  • čebulica biserna Pompei: ploščato okrogla in drobna čebulica bele barve. Meso je belo in sladko. Primerna je tudi za vlaganje.
  • Šalotka izhaja iz družine čebulnic. Zanjo je značilno, da razvije večje število manjših čebulic, ki so zrastle v šop. Je zgodnejša kot čebula in ima bolj blag okus. Uporabljate lahko tudi njene zelene liste.

Gojenje čebule

  • Za sajenje čebule vam bo prav prišel pripomoček za sajenje čebule. Lahko pa preprosto potisnete čebulček v zemljo z roko. Čebulček naj bo obrnjen s koreninami navzdol.
  • Koprena bo preprečila, da bi ptice potegnile rastlino iz zemlje.

Medtem ko večino zelenjave lahko posejete, se za pridelavo najbolj pogosto uporablja sadilna čebula

Najboljši čas za sajenje čebulčka:

  • zgodaj spomladi
  • nekatere sorte sadimo jeseni

Sajenje čebule v 4 korakih  

  1. Korak: priprava tal

Odstranite kamenje in morebiten plevel. Zrahljajte zemljo (to lahko storite z grabljami). 

Čebulo praktično ni potebno gnojiti oz. pri pripravi tal ne dodajati gnojila. Kasneje jo dognojujte, najbolje z organskimi gnojili ali kompostom, ki vsebujejo nekoliko več kalija npr. Substral Naturen BIO gnojilo za zelenjavo.

  1. Korak: priprava gredic

Pripravljene sadike potisnite v zemljo na vsakih 20 cm. Čebula naj rahlo štrli iz tal – ni je potrebno popolnoma zakriti z zemljo. 

  1. Korak: zalivanje

Na koncu sadike obilno zalijte.

  1. Korak: pokrivanje s kopreno

gredice pa pokrijte s kopreno. To bo preprečilo pticam, da bi mlade čebulice izpulile.

Sajenje čebule v lončke 

Čas za sajenje:

  • kadarkoli v letu, če jo sadite v pokritih prostorih ali v hiši.

V lončke navadno sadimo čebulo za uporabo kot mlado čebulo, skupaj z listi. Uporabna je še posebej pozimi, ko primanjkuje sveže zelenjave. 

Vaš cilj je vzgojiti čebulico skupaj z vrhnjim, zelenim delom. Sadika čebule mora za uporabo biti zdrava, ne gnila, premehka in nikakor plesniva.

Vzgoja mlade čebule v 3 korakih

  1. Korak: izbira posode

Če sadite eno sorto čebule, izberite večji lonec. Če dve ali več sort, jih posadite v podolgovata korita. 

  1. Korak: zemlja

Čebula ne potrebuje posebne zemlje. Najbolje bo rastla v univerzalni zemlji z dodatkom šote. 

  1. Korak: posadite čebulček

Posadite čebulček s koreninami navzdol. Ne pokrijte čebulčkov popolnoma z zemljo.

Prvi listi se bodo pojavili približno teden dni po sajenju.

Vzgoja čebule

  • Čebula potrebuje rodovitno zemljo z uravnoteženim pH. Ne mara kisle zemlje, zato mora biti pH za šotno zemljo 5,5-6,5, za mineralno pa 6,5-7,0.
  • Zelenjava mora biti oskrbljena tudi z ustreznimi elementi, kot so dušik, fosfor in kalij. Pomanjkanje teh sestavin povzroči zaustavitev rasti ali počasno rast, porumenelost in rjavenje listov. 
  • Pri gojenju čebule pazite, da je dobro hidrirana. Ker ima zelenjava plitek koreninski sistem, je občutljiva na pomanjkanje vode

Pobiranje pridelka 

Čebulo, posajeno spomladi:

  • poberite pozno poleti ali zgodaj jeseni. 

Vrste čebule, posajene jeseni:

  • bodo dozorele v začetku poletja ali sredi poletja. 

Ko zunanji  luskolisti porumenijo, pomeni, da je čebula pripravljena za spravilo. Zelenjavo previdno izpulite iz zemlje, da ne poškodujete zraslih čebulic.

Shranjevanje čebule

Zelenjavo postavite na kovinsko rešetko ali obesite na zračno mesto, Lahko jih nekaj tednov pustite na soncu ali v rastlinjaku, da se posušijo. 

Ko so zunanji luskolisti suhi in papirnati, pospravite čebulo v mrežaste vreče.

Hranite jih v svetlem, hladnem in dobro prezračenem prostoru. Če čebulo postavite v temen prostor, je velika verjetnost, da bo vzklila.

Težave, škodljivci in bolezni pri gojenju čebule 

Cvetenje čebule 

Pri gojenju čebule lahko nastane problem s cvetenjem. Zgodi se, da iz poganjka začne rasti cvetlični poganjek. To je naravni proces, ki se pojavi, ko je rastlina pod stresom. Cveti zato, da bi čim hitreje proizvedla semena.

Preprosto povedano: čebula oblikuje cvet, ker misli, da umira. Da bi torej ohranila kontinuiteto vrste, mora proizvajati semena.

Sajenje čebule poteka v začetku pomladi, ko so možne zmrzali ali nižje temperature. Nekatere čebulice mraz občutijo kot konec sezone in zato poženejo cvet. 

Drugi razlog za cvetenje je lahko tudi preobilno gnojenje, pa tudi suša in pomanjkanje zadostne količine vode.

Bolezni čebule

  • Čebulna plesen ( Peronospora destructor): ena najnevarnejših bolezni pri nas, napada vse čebulnice. Gliva naseljuje vse organe čebule, bolezenska znamenja pa so najizrazitejša na listih. Listi okuženih rastlin se zvijajo in so svetlejši kot neokuženi. Pogosto dajejo videz, da so polomljeni. Na vrhovih mladih listov se pojavijo bledorumene pege, ki rastejo. Na teh pegah se kasneje pojavi sivkasto vijoličasta prevleka. Listi se povesijo, zmehčajo in odmirajo.
  • Siva plesen čebulnih listov (Botrytis squamosa): je izredno pogosta bolezen čebule, saj lahko povzroči celoten izpad pridelka. Okužba se najprej pokaže na listih kot bel odmirajoč krogec, obdan s svetlo zelenim prstanom. Največ težav s to boleznijo je ob dolgotrajnem vlažnem in dokaj hladnem vremenu. Za okužbe z glivo, ki povzroča sivo plesen čebulnih listov, so mladi listi veliko bolj dovzetni kot starejši.
  • Siva plesen čebule (Botrytis allii Mun.): s to glivo se čebula okuži že na polju, bolezenska znamenja pa se pokažejo šele v skladišču. Gliva povzročiteljica sive plesni čebule je parazit šibkosti in se naseli na odmirajoče liste med zorenjem. Čebula propada, meso pod pegami je mehko, steklasto, v skladišču se tvori obilna siva plesniva prevleka.
  • Bela gniloba čebulnic (Sclerotium cepivorum): lahko prizadene vse čebulnice (najbolj občutljiv je česen). Prva znamenja se kažejo kot rumenenje in odmiranje listov (od zgoraj navzdol). Če okuži mlade rastline te hitro propadajo. Zunanji listi čebulic postanejo voščeni in gnijejo.
  • Čebulna rja ali rja čebulnic (Puccinia allii): najbolj pogosto se pojavi na poru, česnu in čebuli. Zgodnja znamenja okužbe boste opazili na listih čebule, ko se pojavijo značilne pege (spore) rumene do črne barve. Kasneje se na teh mestih oblikujejo rumeno rjava, okroglasta ali podolgovata ležišča spor.

Škodljivci čebule

  • Česnova muha (Suilia univittata): prezimi in proti koncu zime oz. zgodaj spomladi odlaga jajčeca na rastline ali v njihovo bližino. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se zavrtajo v list, kasneje v steblo in nato v samo glavico. Pred zabubljanjem ličinka zapusti glavico in se zavleče v zemljo, kjer se zabubi. Znamenja napada boste najprej opazili  na najmlajših listih (nazobčani in scefrani listni robovi). Napadeni listi se zvijajo, rastline pa zaostajajo v rasti in rumenijo. Po do sedaj znanih podatkih ima škodljivec eno generacijo letno. Na poškodovana mesta se pogosto naselijo glive, ki povzročajo gnitje rastlin.
  • Čebulna muha (Delia / Phorbia / Hylemia antiqua): ima 2 do 3 generacije letno. Let muhe je odvisen od vremenskih razmer, običajno pa sovpada s časom cvetenja višenj. Samice odlagajo jajčeca na rastline, izlegle ličinke pa se hranijo z rastlinskim tkivom. Napadene rastline začnejo veneti, zvijajo se jim listi, srčni list se suši in ga lahko izvlečemo. Če bost rastlino vzdolžno prerezali, boste v notranjosti našli več ličink. Na poškodovana mesta se rado naselijo glive, ki povzročajo gnitje rastlin.
  • Porova zavrtalka (Phytomyza gymnostoma): ima letno dva rodova. Muhe prvega rodu pričnejo na Primorskem letati že ob koncu marca, drugod nekoliko kasneje. Let traja približno en mesec. Ob koncu poletja se pojavi še drugi rod muhe. Ličinke se zavrtajo v liste rastlin in v njih delajo rove. Na prizadetih rastlinah se listi zvijajo in polegajo. Ličinke potujejo proti čebulici (glavici). Žerke lahko prehajajo iz lista na list, vendar vedno ostanejo na zunanjih listih. Listi začnejo rumeneti in se sušiti (od konice navzdol). Da je prišlo do napada lahko vas bodo opozorile drobne bele pikice, nanizane v vrsto na zgornji tretjini listov in nastanejo zaradi poškodb, ko se zavrtalka pred odlaganjem jajčec, hrani.
  • Tobakov resar (Trips tabaci): Najbolj številno se pojavlja na čebuli, poru, zelju in nekaterih okrasnih rastlinah. Resar ima podolgovato telo rumene do rjavkaste barve, z ozkimi krili, ki so obdana z resicami. Ličinke so svetle in brez kril. Odrasli osebki prezimijo na ostankih gojenih rastlin, na plevelu in v površinskem sloju tal. Zgodaj spomladi resarji naseljujejo plevele in se nato selijo na gojene rastline. Samice na liste odložijo okoli 100 jajčec, iz katerih se po 5 do 10 dneh izležejo ličinke, ki skupaj z odraslimi osebki povzročajo škodo s sesanjem. Na mestih vbodov, na listih, nastajajo značilne pege, ki so nepravilnih oblik in srebrne barve. Pri močnejših napadih listi porumenijo, rastline se pričnejo sušiti. Škoda je večja v sušnih, vročih letih. Škodljivec vsako leto razvije več generacij in na rastlinah istočasno najdemo vse razvojne oblike resarjev.

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart