Črna fižolova uš (Aphis fabae)

Na fižolu, poleg črne fižolove uši (ki je najpogostejša), najdemo še zeleno breskovo uš in tudi druge vrste listnih uši. Fižolova listna uš je 1,8-2,3 mm velika, temno zelene do črne barve. S sesanjem rastlinskih sokov povzročajo deformacije listov, poganjkov in strokov ter slabšo rast. Poganjki se krčijo, listi zvijajo, cvetovi odpadajo, mladi poganjki pa propadejo. Zaradi izločanja medene rose (uši) se na liste lahko naselijo tudi glivice, ki povzročajo sajavost listov. Močno napadeni listi se pričnejo sušiti, mladi poganjki pa se lahko povsem posušijo.

Poleg tega so listne uši lahko tudi prenašalci rastlinskih virusnih bolezni (črna fižolova uš naj bi prenašala preko 30 različnih rastlinskih viroz med drugim tudi na krompirju, paradižniku,…).

Črno fižolovo uš najdemo na več kot 200 različnih rastlinskih vrstah.

Rastline, ki jih črna uš napada:

  • sladkorna pesa,
  • bob,
  • grah,
  • mak,
  • krmno in rdečo peso,
  • korenje,
  • špinačo,
  • blitvo,
  • sončnice,
  • številne druge rastline, tudi plevele.

Črna fižolova uš prezimi v obliki jajčec na trdoleski ali celo na brogoviti. Tam se na začetku pomladi izležejo uši temeljnice, ki imajo še 3-4 rodove. Od drugega rodu naprej se začnejo pojavljati krilate oblike (najbolj množično v maju), ki se naselijo na fižol in tudi druge rastline. Na fižolu ostanejo do konca poletja (september) in tvorijo nadaljnjih 6-7 rodov.  Najbolj množično se pojavljajo v juniju in prvi polovici julija. Konec poletja se ponovno razvijejo krilate oblike (moške in ženske), ki se vrnejo na zimske gostitelje, kjer odložijo jajčeca, ki prezimijo. V najbolj ugodnih letih za njih imajo lahko od 13-19 rodov.

Zgodnja setev, uravnoteženo dodajanje hranil in ustrezno zalivanje omilijo lahko napad in njegove posledice.

Glede na zgoraj navedene podatke je zatiranje črne fižolove uši smiselno in nujno potrebno. Začne se že zgodaj spomladi, ko lahko s predpomladanskim škropljenjem uničimo jajčeca, ki gostujejo na gostiteljskih rastlinah (to so ponavadi lesnate rastline: navadna trdoleska ali navadna brogovita) in nadaljujemo s postavljanjem rumenih plošč 

med mlade fižolove poganjke, na katere se ulovijo krilate oblike listnih uši. Kasneje fižol škropimo z naravnimi pripravki takoj, ko na rastlinah opazimo prve znake ali prve škodljivce. Rastline je potrebno temeljito pregledati, še posebej spodnje strani listov. Uporabimo okolju prijazne insekticide, ki nimajo karence (čakalne). Škropimo zjutraj ali zvečer, v mirnem in ne prevročem vremenu. Škropljenje je potrebno večkrat ponoviti.

Kot pomoč v boju proti ušem vam priporočamo tudi uporabo sredstev za krepitev rastlin. To so pripravki, ki jih uporabljamo preventivno in to z namenom da okrepimo imunski sistem rastline. S tem se dvigne lastna odpornost rastline proti škodljivcem.

SUBSTRAL Naturen BIO Vitalkur razpršilo za dvig odpornosti proti škodljivcem

SUBSTRAL Naturen Kopriva – BIO pripravek

Spremljajte nas

.

© 2021 Substral - Vse pravice pridržane!      Izdelava strani Kinvart