Skip to main content

Čebele so v vrtu dobrodošle

Ko se otopli in ko se pojavijo prvi cvetovi lahko opazujemo čebele, ki zavzeto letajo od cveta do cveta ter nabirajo cvetni prah in nektar. S tem opravilom čebele pripomorejo k ohranjanju naravnega ravnovesja. Čebele z opraševanjem gojenih in samoniklih rastlin ne prispevajo samo k pridelavi hrane, ampak skrbijo tudi za biotsko raznovrstnost v naravi. Zato je potrebno njihovo delo spoštovati in čebele varovati.

Prave in neprave čebele?

Ko govorimo o »čebeli«, običajno mislimo na »medonosno čebelo« (Apis mellifera). Pri nas je najbolj poznana kranjska čebela (Apis mellifera carnica), imenovana tudi kranjska sivka ali kranjica, ki je pri nas avtohtona.

Medonosne čebele

V vrsti najdemo številne podvrste, najbolj znane so: temna ali nemška čebela, kavkaška čebela, italijanska čebela, sicilijanska čebela, makedonska čebela, grška čebela, iberska čebela, seveda pa ne smemo pozabiti ponovno omeniti kranjske čebele.

Medonosne čebele so dolge približno od 9 do 14 mm. Imajo dlakavo telo in značilne obročke na zadku, ki so lahko različne barve. Čebele se hranijo izključno z nektarjem in cvetnim prahom.

Poleg medonosnih čebel, so zelo dobro opraševalci tudi čmrlji (tudi spadajo med čebele), čebele samotarke in tudi metulji. Zanimivo je, da so čmrlji in čebele samotarke celo boljši opraševalci kot medonosne čebele.

Čmrlji lahko oprašujejo tudi v slabem vremenu (mraz, dež, veter), v času ko medonosne čebele niso aktivne. Sadno drevje bi brez pomoči čmrljev  zagotovo slabše rodilo, saj je takšno vreme v času ko cveti sadno drevje, precej pogosto. Čebele samotarke živijo popolnoma drugače, kot medonosne čebele, kar že samo ime pove. V Sloveniji so odkrili preko 500 vrst čebel samotark. 

Najboljše opraševalke

Med čebelami samotarkami najdemo tudi največjo čebelo, ki živi pri nas: modro lesno čebelo ( Xylocopa violacea), ki je dolga od 20 do 28 mm. Najmanjše čebele samotarke pa merijo le dobre 3 mm.

Kranjska čebela (Apis mellifera carnica)

Kranjska čebela ima na oprsju ima rjavkasto sive dlačice, obročki na zadku so temni, prvi in drugi obroček imata svetlejše pege. Dlačice na zadku so kratke in svetlo sive barve. Je najbolj krotka od vseh čebeljih pasem in ima zelo dobro orientacijo. V Sloveniji je zaščitena rasa in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih čebel.

Omenimo lahko še muhe trepetavke (Syrphidae), ki so lahko na videz zelo podobne čebelam ali osam. Večinoma gre za koristne živali, nekaj vrst pa je škodljivih. Omenjamo jih zato, ker odlagajo jajčeca med listne uši, kjer se potem njihove ličinke z njimi hranijo. Če jih vidite, da se zadržujejo okrog vaših rožic, jih nikar ne preganjajte.

Življenje medonosnih čebel

Medonosne čebele živijo v čebeljih družinah. Čebeljo družino sestavlja matica, ki je edina sposobna razmnoževanja, čebele delavke in troti.

V Panju je največ delavk, njihovo število pa je odvisno od letnega časa in aktivnosti matice. Trotov je največ spomladi in poleti, jeseni pa morajo panj zapustiti, saj so svojo nalogo opravili. Čebelja družina je izjemno organizirana, čebele delavke pa opravljajo različne zadolžitve, od hranjenja ličink, do izdelovanja satja, stražarske službe do nabiranja medičine in cvetnega prahu. Dela, ki jih opravljajo je odvisno od starosti.

”Marljiv kot čebela”

Čebela si je zaradi pridnosti in delavnosti v prislužila celo svoj pregovor.

Čebele zbirajo cvetni prah in nektar:

  • Čebele zavzeto letajo od cveta do cveta, da bi nabrale cvetni prah in nektar.

Telo čebele, je popolnoma prilagojeno srkanju nektarja in prenašanju cvetnega prahu. Imajo rilček, ki je različno dolg pri različnih čebeljih podvrstah. Rilček je v pomoč tudi pri nabiranju cvetnega prahu. Poleg rilčka za nabiranje cvetnega prahu uporabljajo tudi noge. S pomočjo nog, čebela očisti  cvetni prah z glave in srednjega dela oprsja. Kar v zraku ga pobere iz sprednjih nog, oprsja in zadka ter ga shrani na zadnje noge. Zadnja noga je prilagojena prenašanju cvetnega prahu, ki ga s pomočjo glavnička (posebej oblikovane ščetine na zadnji nogi) in preše shrani v košku.

  • Čebela so pravi »deloholiki«: Čebela lahko poleti do 15-krat na dan in skupaj obišče med 3.000 in 5.000 cvetov. Njihov polmer doseže do 2 km. Ni slabo za tako majhno žuželko!

Čebele opraševalke rastlin na vrtu

Po obisku cveta je čebela pogosto »naprašena« s cvetnim prahom. Tega prenesejo na naslednji cvet, ki ga obiščejo. Temu procesu, ko se cvetni prah ali pelod prenese na brazdo pestiča imenujemo opraševanje. Nekatere rastline lahko oprašuje veter, te imenujemo vetrocvetke. Rastline, ki jih oprašujejo čebele in druge žuželke pa žužkocvetke. Žužkocvetke imajo raznobarvne cvetove s katerimi privabljajo opraševalce. Uspešni oprašitvi sledi oploditev.

Čebele nam dajejo med

Nabrani cvetni prah in nektar čebele prinesejo v panj. S cvetnim prahom, ki je bogat z beljakovinami, čebele hranijo svoj zarod. Nektar ali medičina je sladek sok, ki se shrani v satju in se po dehidraciji pretvori v med. Med čebelam služi kot vir energije, z njim pa se radi sladkamo tudi ljudje in nekatere sladkosnede živali. Mimogrede, za 1 kg medu mora čebela nabrati približno 3 kg nektarja oziroma izleteti okoli 50.000-krat in obiskati več milijonov cvetov!

Med je polnovredno živilo

Med je veliko več kot le poslastica, je namreč tudi zelo zdrav. Poleg sladkorja, ki ga je največ, vsebuje veliko vitaminov, aminokislin, mineralov, encimov, različnih kislin in antioksidantov (nase vežejo škodljive “proste radikale” v telesu).

Čebelji proizvod je tudi vosek, iz katerega čebele gradijo satje. Poleg tega čebele proizvajajo tudi propolis, ki ga pridobivajo iz cvetnih popkov. Čebele uporabljajo ta smoli podoben material za tesnjenje in izolacijo v panju. Človek izkorišča antibiotične, protivnetne in analgetične učinke propolisa.

Čebelji pridelki se s pridom uporabljajo v ljudski medicini in tudi medicinskih raziskavah.

Čebele so pomembne za kmetijstvo

Približno 80 % vrst rastlin oprašijo čebele. Pri gojenju oljnic, krmnih rastlin, zelenjave in predvsem sadja prisotnost čebel povzroči povečanje pridelka! Zato  sadjarji v času cvetenja v sadovnjak pripeljejo čebelje panje.

Čebele so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti:

Čebele so najpomembnejše opraševalke med žuželkami. Poleg uporabnih in kulturnih rastlin se z njimi oprašuje tudi večina samoniklih rastlin. Posledično čebele pomembno prispevajo k ohranjanju rastlinske pestrosti.

Kaj lahko naredimo za ohranitev čebelje populacije

Čebele je treba zaradi velikega pomena za naravo in ljudi potrebno zaščititi in jim pomagati. Tudi mi lahko z ustrezno izbiro rastlin k temu pripomoremo.

Medovite rastline

  • Številne cvetoče dišavnice in zelišča: meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica, bazilika…
  • Balkonske rastline in rastline v posodah: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja…
  • Tudi zgodaj spomladi cvetoče rastline privabljajo čebele v zgodnji pomladi: trobentice, zvončki, teloh ali žafran. Med njimi so tudi številne  grmovnice in drevesa: leska, vrba, divja češnja, vse sadno drevje…
  • Seveda tudi med trajnicami najdemo takšne rastline:  so spominčica, skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič…