Skip to main content

Bolezni vrtnic

Glivične bolezni so velik problem vrtnic, še posebej tistih neodpornih. Včasih so bila sredstva za zaščito rastlin lažje dostopna, zato so starejše sorte vrtnic manj odporne proti boleznim in ostanejo lepe samo ob redni uporabi teh sredstev.

Kako lahko preprečimo bolezni brez uporabe sredstev za zaščito rastlin?

  1. Izbira ustreznega mesta za sajenje (izberemo sončno in zračno mesto)

Sončno pomeni, da je večino dne obsijano s soncem, zračno pa da skozenj pihlja. Zakaj je to pomembno? Vemo, da večina bolezni izbruhne zaradi vlage. Dolgotrajna rosa in voda, ki po nalivu dolgo ostane na listih predstavljata idealne razmere za nastanek in razvoj bolezni. Zato potrebujemo veter in sonce, ki liste hitro posušita.

  1. Zalivanje

Pri zalivanju moramo paziti, da ne močimo listov. Če si omislimo zalivalni sistem moramo izbrati kapljičnega.

  1. Obrezovanje, redčenje

Tudi obrezovanje je pomembno, saj moramo vzdrževati grmičke, ki so zračni. Pri sajenju pa je potrebno upoštevati tudi sadilno razdaljo. Redno izrezujemo in odstranjujemo tudi okužene in suhe vejice.

  1. Odstranjevanje odcvetelih cvetov, okuženih in odpadlih listov

Takoj ko cvet oveni, ga je potrebno odstraniti. S tem ne samo da spodbudimo nastanek novih cvetov ampak tudi preprečujemo razvoj bolezni in pojav škodljivcev. Na odcvetelih cvetovih se rada pojavi siva plesen. Tudi okužene in odpadle liste (tako okužene kot »zdrave« odpadle zaradi starosti je potrebno sproti odstraniti.

  1. Tla

Težka in vlažna tla v katerih zastaja vode niso primerna za vrtnice. Poleg tega je potrebno tla redno okopavati in pleti. S tal je čim prej potrebno odstraniti vse odpadle liste, še posebej to velja pred zimo. Odpadlo listje je idealno za prezimovanje gliv, ki povzročajo bolezni. Vse okužene dele rastlin ne odlagamo na kompost, temveč jih zažgemo ali odložimo med odpadke.

    Vrtnice – gnojenje

    Izjemno pomembna je pravilna izbira ustreznega gnojila. Priporočamo vam, da izberete specialna gnojila za vrtnice, ki imajo svojo sestavo prilagojeno glede na potrebe vrtnic. Vrtnice, ki so pregnojene z dušikom, so bolj dovzetne za črno listno pegavost in pepelasto plesen. Na take vrtnice se tudi raje naselijo uši. Šipkova rja pa se hitreje pojavi na vrtnicah, katerim primanjkuje kalija.

    Gnojilo za vrtnice

    6. Uporaba sredstev za krepitev rastlin

    S sredstvi za krepitev rastlin tako pripravljenimi doma kot kupljenimi dvigujemo odpornost rastlin proti boleznim ter škodljivcem. Redna uporaba lahko pomaga pri zaščiti, ni pa dovolj da obrani ali celo ozdravi obolele rastline.

    7. Redno pregledovanje

    Zadnje, vendar zelo pomembno. Z rednim pregledovanjem in pravočasnim ukrepanjem lahko rešimo marsikatero težavo.

    Bolezni vrtnic

    Črna listna pegavost vrtnic (Diplocarpon rosae)

    verjetno najbolj znana, najbolj uničujoča in najbolj razširjena bolezen. V zanjo ugodnih letih se lahko prva znamenja na listih pokažejo že v konec aprila ali v začetku maja. Takrat napadene vrtnice lahko ostanejo brez listov že junija.

    Značilno za črno pegavost je, da rastlino izčrpava in vrtnica po nekaj letih brez ustrezne zaščite propade. Znaki bolezni: na listih se pojavijo značilne sive ali črno sive pege, z neravnim robom. Pege se združujejo in rastejo. Napadeni listi porumenijo predčasno odpadejo. Odpadle liste je potrebno takoj pobrati in zažgati (gliva živi na odpadlem listju). Bolezen se izjemno hitro širi po mokrem in deževnem vremenu in ni pretirano odvisna od temperature. Okužbo z bolnega na zdrav list širijo dežne kaplje in žuželke. Za črno pegavost so poleg občutljivih sort, dovzetne tudi šibke ter premalo in nepravilno oskrbovane vrtnice. Sorte, ki imajo »povoskane« liste so na bolezen bolj odporne.

    Rja na vrtnicah (Phragmidium mucronatum) imenovana tudi šipkova rja

    na zgornji strani listov opazimo rumene madeže v velikosti bucikine glavice, medtem ko se na spodnji strani listov pojavijo značilna oranžna trosišča, ki kasneje postanejo črne barve. Listi nato porumenijo in odpadejo, kar je za vrtnico zelo izčrpljujoče. Najhitreje se širi v hladnem (temperatura pod 20°C) in vlažnem vremenu. Prezimi na odpadlem listju od koder spomladi ponovno okuži rastlino. Tudi tu je potrebno skrbno odstranjevanje okuženih in odpadlih listov.

    Vrtnična peronospora (Peronospora sparsa)

    Če na zgornji strani listov opazimo rdečkaste ali rjavkaste pege nepravilnih oblik lahko posumimo na vrtnično peronosporo. Na spodnji strani listov pod pegami pa lahko opazimo plesnivo prevleko. Če je napad hud listi ovenijo in odpadejo. Iz okuženih popkov se razvijejo deformirani cvetovi, bolezen pa lahko napreduje tudi na poganjke, ki pordečijo in kasneje odpadejo. Rastlina, ki je napadena zastaja v rasti. Pojavlja se predvsem v vlažnih letih. Razvoj bolezni pa pospešujejo hitre spremembe temperature ter vlažno rastišče, brez sapice. Gliva prezimi na odpadlem listju, za kalitev potrebuje veliko vlage. Širi se s pomočjo vetra in dežnih kapljic.

    Proti boleznim vrtnic

    Pepelasta plesen na vrtnicah (Spaherotheca pannosa)

    Na listih, listnih in cvetnih pecljih se pojavi bela mokasta obloga, ki se hitro širi. Prevleka se pojavi tako na zgornji kot tudi na spodnji strani listov. Z lista jo lahko obrišemo, vendar to ne pomaga, saj je gliva prisotna tudi v notranjosti lista. Posebej hitro se napad širi v suhem in toplem vremenu. Za razvoj gliva ne potrebuje vlage, saj kali že, ko je zračna vlaga nad 50%. Listi in poganjki se zvijajo, kasneje porjavijo in predčasno odpadejo. Gliva prezimi na obolelih delih rastlin ali v notranjosti brstov. Ne mara moče, se pa rada pojavi po kratkih padavinah na vlažni rastiščih.

    Siva plesen (Botritys cinerea)

    Se najprej pokaže na cvetovih belih vrtnic. Na cvetovih nastanejo rdečkaste ali rdeče pege, ki rastejo. Bolezen najhitreje opazimo na sortah, ki imajo svetle cvetove (bele, rumene, rožnate). Bolezen se prenaša iz že odcvetelih cvetov na mlade cvetove, zato je pomembno, da stare cvetove redno odstranjujemo. Iz cvetov se bolezen lahko razširi na mehke dele poganjkov, na katerih se pojavi plesniva prevleka. Pri sortah, ki so zelo občutljive se okuženi popki ne odprejo. Pojavlja se lahko preko celega leta, še posebej v mokrem in vlažnem vremenu. Najbolj nevarna je jeseni.