Rastline potrebujejo ljubezen.
In Substral.

Aktualna opravila

Vse o okrasnih čebulnicah in gomoljnicah!

jesen in pomlad
 



KAJ SO OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE?

Pod pojmoma okrasne čebulnice in gomoljnice se skriva velika skupina rastlin, ki jih vzgojimo iz podzemskih organov, ki jih potrebujejo za kopičenje hrane. Glede na obliko podzemskih organov ločimo:

    ČEBULICA (imajo jo tulipani, hijacinte, lilije, narcise); zgrajena je iz tesno prekrivajočih se luskolistov (to so spremenjeni listi, v katerih ima rastlina hrano); ko rastlina cveti, črpa hrano iz čebulice, kasneje pa polni luskoliste-zato po-cvetenju nikoli ne porežemo listov, ampak pustimo, da naravno odmrejo;
    STEBELNI GOMOLJ ali CORMUS (imajo jih krokusi, frezije, gladiole); so zadebeljeni del spodnjih stebel;
    GOMOLJI IZ ZADEBELJENIH DELOV KORENIN (npr. ciklame);
    GOMOLJI IZ SPREMENJENIH PODZEMNIH STEBEL-RIZOMOV (npr. podlesna veternica).

Izbiramo lahko tudi med različnimi skupinami:
    tulipanov - od visokih, zgodnjih, poznih, triumph, darwin, lilijskih, pisanih papagajskih, polnjenih skupin do nizkih botaničnih;
    narcis - velikocvetne, polnjene, drobnocvetne, visoke, nizke;
    hijacint - v paleti modre, roza, rdeče, rumene, bele, lila, do oranžne barve;
    krokusov - drobnocvetnih, velikocvetnih v žarečih rumenih in modrih barvah ter pisane
    in bogat sortiment ostalih čebulic, od zgodaj cvetočih rumenih jaric, nizkih irisov v lila-modri in rumeni barvi, močvirske logarice, primerne za vlažna rastišča, odpornega rumeno cvetočega pasjega zoba, do nežnih modro-belih puškinij, pa morskih čebulic z modrimi, belimi ali roza zvončastimi cvetovi, modro cvetočo pomladno zvezdo (Chinodoxa), brodjejo z modro-lila cvetovi; obrobke lahko zasadimo z različnimi vrstami hrušic v beli, modri in lila barvi, ne smemo pozabiti na enojne in polnjeno cvetne zvončke, pozneje spomladi, aprila in maja nam bodo zacvetele holandske perunike, frezije v pisanih barvah (preko zime jih v celinski Sloveniji zaščitimo z listjem in vejami) ter pisane anemone - drobnocvetne in velikocvetne, ki prav tako zacvetijo nekoliko pozneje, maja.

SAJENJE OKRASNIH ČEBULNIC
Ob nakupu čebulnic in gomoljnic bodimo pazljivi. Izberemo samo zdrave čebulice, te pa so čvrste in ne mehke. Brez skrbi jih narahlo stisnimo in preverimo, če so res zdrave. Ne smejo biti poškodovane ali celo plesnive. Pomembno je tudi, da so povsem speče. Pomembna je tudi debelina. Debela čebulica ima več rezervne hrane in bo bolj bogato cvetela.

Okrasne čebulnice sadimo v dobro odcedna, najbolje rahlo peščena tla. Važno je, da tal pred sajenjem ne pognojimo s svežim gnojem! Če so tla izčrpana, jim lahko dodamo preperel kompost. Najbolje je, da si gredo oz. prostor pripravimo kakšna 2 tedna pred sajenjem, seveda če je to mogoče. V težjih tleh poskrbimo za drenažo, dovolj je že droben pesek, ki ga nasujemo pod čebulico. Nikakor pa ne sme na mestu, kamor posadimo čebulice, zastajati voda, saj nam lahko že po prvem večjem deževju zgnijejo, v takem primeru si lahko pomagamo tako, da prsti primešamo grob pesek ali pa damo na dno jamice dobra dva centimetra debelo plast grobega peska.

Čebulnice sadimo v globino, ki je označena na ovitku, upoštevati pa moramo tudi velikost čebulice. Ta naj bo dva do trikrat tolikšna kot je debelina čebulice. V težja tla jih sadimo nekoliko plitveje, v lažja tla pa globje. Večje čebule sadimo približno 15-20 cm, manjše pa 5 -10 cm globoko. Medsebojne razdalje so različne, ne sadimo pretesno skupaj, držimo se navodil. Najlepše so posajene v večjih skupinah, kombinirane po barvah in velikosti, različne vrste kombinirane tako, da imamo gredo cvetočo čimdlje.

KAM SADIMO OKRASNE ČEBULNICE?
Mesto, primerno za sajenje čebulic, je vsak prazen prostor v vrtu; med listopadnim grmovjem, ob iglavcih, pod drevesi, med trajnicami, ki bodo odgnale pozneje, v skalnjak, ob žive meje, na prazne grede, kamor sadimo poletne enoletnice, med vrtnice, ob robove gred v zelenjavnem vrtu.
Žafrane,vetrnice, pomladno zvezdo pa tudi narcise in morske čebulice, radi sadimo v travo. Previdno odstranimo rušo, dno jame obogatimo s kompostom in položimo čebulice. Cvetoča trata bo najlepša, če čebulice posadimo “neurejeno”, simetrično sajenje ne deluje naravno. Po sajenju rušo previdno položimo na prvotno mesto, jo z nogami narahlo potlačimo in dobro zalijemo. V negovano trato, ki jo pogosto kosimo, čebulnic ne sadimo, če želimo, da bodo cvetele še naslednje leto. Pustiti jih moramo, da listje naravno odmre in šele nato, lahko kosimo.
Sadimo jih lahko tudi pod drevje in grmičke. Posebno primerne so tiste, ki cvetijo, preden se drevje olista (tako imajo dovolj svetlobe). Te so npr. vetrnica, pomladna zvezda, morske čebulice in jarica. Če nas po cvetenju moti ovenelo listje, čebulice posadimo v mrežaste pladnje in jih vkopljemo v zemljo pod drevesa in grme. Po cvetenju jih izkopljemo in odnesemo v neopazen kotiček vrta, jih tam ponovno vkopljemo in počakamo, da listje povsem porumeni. Nato čebulice s pladnji vred izkopljemo in shranimo za ponovno jesensko sajenje. Prazna mesta zasadimo z enoletnimi cvetlicami.
Za manjši vrt, teraso, ob vhodih, na balkonih, si posadimo čebulnice v večje posode ali korita. Primerne so nižje čebulnice npr. botanični tulipani, krokusi, nizke narcise, hrušice, hijacinte in druge. Tudi pri tem načinu upoštevamo globino sajenja. Debele čebulice posadimo globlje, drobne pa bolj plitko.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na cvetje za rezanje; posebno lepe so narcise in vse skupine visokih tulipanov - te si lahko posadimo kar v gredo na zelenjavnem vrtu (zlasti narcise, saj odganjajo voluharje, prav tako cesarski tulipani).
Cvetoče čebulnice nam lahko nudijo lepoto svojih cvetov tudi pozimi, če se odločimo za njihovo gojitev v notranjih prostorih. Med veliko izbiro čebulnic za gojitev v notranjih prostorih se najraje odločamo za hiacinte, narcise, tulipane, krokuse in vitezove zvezde (amarilis). Slednja je, v nasprotju z ostalimi, ki rastejo v glavnem zunaj, prava sobna lončnica, saj pri nas na prostem ne uspeva.

NEGA OKRASNIH ČEBULNIC
    pred rastjo dodamo hranila, ki jih zakopljemo v zemljo;
    med rastno dobo gnojimo vsakih 14 dni z hitro delujočim tekočim gnojilom;
    ne zbiramo semena (izkorišča zaloge hrane);
    odpornih okrasnih čebulnic NE IZKOPAVAMO VSAKO LETO;
    neodporne okrasne čebulnice: ko odmre listje, jih izkopljemo in očistimo, odstranimo odmrlo listje in suhe luskine, porežemo korenine in po želji namočimo v fungicid ter posušimo v zračnem in suhem prostoru, kjer ni nevarnost pozebe. Dalije vsako jesen izkopljemo;
    ne režemo listov in ne vozljamo listov narcis (to namreč škoduje).

ŠKODLJIVCI IN BOLEZNI
    virusi (lisavost, pegavost, slaba rast);
    glivične bolezni (lahko se jim ognemo, če sadimo razkužene čebulice, izkopane pa pravilno shranjujemo);
    sesajoče žuželke
    voluhar in krt
    polži

ŠKODLJIVCI

Čebulične pršice
Napadajo narcise in vitezove zvezde, značilno zanje pa je, da imajo raje čebulice, ki rastejo v stanovanju, kot tiste zunaj.
Pršice živijo na vratnem delu čebulic, kasneje pa se preselijo tudi na liste. Z izsesavanjem rastlinskih sokov povzročajo okrnjeno rast. Cvetni poganjki in listi imajo ob robovih žagaste brazgotine in se kodrajo v obliki srpa. Vidna so tudi izsesana mesta v obliki točkastih razbarvanj.
Učinkovite zaščite ni. Pred sajenjem lahko čebulice razkužimo, napadene pa sežgemo.
Narcisina muha
Čebulica ne požene listov, če pa jih, so ti redki in tanki. Sredina čebulice je izjedena, napolnjena z blatnim izločkom, v njej pa najdemo ličinko umazano bele barve, dolgo do 1,5 cm. V vsaki čebulici je navadno le ena ličinka.
Poleg velike narcisine muhe, ki odlaga jajčeca le na zdrave čebulice, poznamo še malo narcisino muho, ki odloži jajčeca le na poškodovane, oziroma že okužene čebulice. Ličinke male muhe so velike do 8 mm, v eni čebulici pa jih je lahko več.
Razen narcis so ogrožene tudi hiacinte in vitezove zvezde, v glavnem pa muha napada zunanje čebulice. Ker ima muha rada topla in sončna mesta, sadimo čebulice drugam, v kritičnih mesecih naleta (od pozne pomladi do sredine poletja) pa jih pokrijemo z vrtno tkanino.
Narcisine glistice
Cvetna stebla in listi rastlin so deformirani in zakrneli. Podobni znaki se kažejo tudi ob virusnih okužbah, zato prisotnost glistic potrdimo s prečnim prerezom čebulice. Tam opazimo koncentrične rjave kroge ali loke, znake poškodovanega tkiva.
Učinkovite zaščite ni, zato moramo okužene čebulice izkopati in sežgati. Poleg narcis glistice napadajo tudi hiacinte.
Listne uši
Različne vrste listnih uši sesajo sok iz cvetov in listov in lahko škodijo rastlinam tudi zato, ker prenašajo virusne bolezni. Zatiramo jih z škropljenjem.
Uši lahko napadejo čebulice tudi čez zimo v shrambi. V takih razmerah se virusi zelo hitro prenesejo, napadene čebulice pa so lahko zaradi napada tako oslabljene, da je nato njihova rast slabša. V ta namen lahko čebulice potopimo v raztopino insekticida.
Voluhar in krt
Voluhar in krt privzdigujeta in objedata čebulice, še posebno tiste, ki jih sadimo jeseni.
Proti njima se borimo z različnimi mrežami, pastmi, vabami ali odganjalci.
Polži
Polži objedajo  razvijajoče se liste in cvetne poganjke ter delajo luknjice v čebulice. Zaradi poškodb na listih se včasih ne razvijejo cvetovi.
Polže zatiramo z beljakovinskimi vabami

BOLEZNI
Rdeči ožig
Okužuje narcise in vitezove zvezde. Na listih in cvetnih steblih se pojavijo rdečerjave ovalne pege, ki se širijo. Na površini peg lahko opazimo droben rjav prah – glive. Sredina peg pogosto izpade in listi postanejo luknjičavi.
Čebulice v začetku niso poškodovane, kasneje pa se pege pojavijo tudi na zunanjih luskolistih, kjer se gliva ohranja tekom mirovanja čebulice.
Okužene čebulice je najbolje zavreči, zdrave pa preventivno za 15 minut namočimo v fungicidno raztopino, ter pred sajenjem dobro osušimo.
Tulipanov ožig
Na listih se pojavijo rjave ali belo ožgane pegice. Zgodnja okužba povzroči deformacijo listov in razvoj sivih puhastih glivnih teles. Okužena so lahko tudi cvetna stebla in cvetovi, ki se navadno ne odpro.
Na čebulicah opazimo drobna črna telesca nepravilnih oblik – sklerocije. Čebulica kasneje strohni.
Okužene rastline izkopljemo in sežgemo. Preventivno pa pred sajenjem čebulice razkužujemo v fungicidni raztopini..
Siva gniloba čebulic
Gliva okužuje tulipane, vitezove zvezde, hiacinte, narcise in še mnoge druge okrasne čebulnice. Okužba se kaže kot izostanek rasti listov, če se že pojavijo, so drobni in deformirani, vendar na njih ne opazimo znakov okužbe.
Čebulice postanejo sive in suhe, ter začnejo trohneti, na koncu pa ostanejo le še koreninice in spodnji del čebulice.
Ob prvih znakih okužbe čebulice skupaj s pripadajočo zemljo sežgemo, saj se sklerociji (organi, ki služijo glivi za prezimovanje in ohranjanje vrste) zadržujejo v tleh tudi do pet let.
Trohnjenje čebulic narcis ( Fusarium )
Okužba se pojavi na spodnji strani čebulice (bazalni del). Tam se čebulica razbarva in začne gniti, nato pa se okužba širi po notranjosti čebulice, kjer luskolisti rjavijo. Listi, ki zrastejo iz okužene čebulice so drobni in zakrneli, ter rumenijo. Kasneje čebulica strohni in včasih popolnoma izgine.
Gliva se ohranja na okuženih čebulicah ali v zemlji. Pred sajenjem čebulice razkužimo v fungicidni raztopini, da s tem zmanjšamo možnost okužbe.
Sajavost ( Sclerotinia )
Listi, ki zrastejo iz okuženih čebulic so iznakaženi in obledeli, njihove konice pa so rjavkaste in ovenele. Tako poškodovanih je lahko le nekaj listov. Kasneje postane okužba vidna tudi na zunanjih luskolistih čebulice, kjer se pojavi droben črn prah – sklerociji.
Ob prvih znakih bolezni na listih, rastlino poškropimo s sistemičnim fungicidom. Pred sajenjem čebulice razkužimo v fungicidni raztopini, ter jih pred sajenjem dobro osušimo.
Virusi
Povzročajo lisavost, pegavost in slabšo rast.



... seznam prihajajočih opravil

... predhodno opravilo ... naslednje opravilo
 



© 2012 Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH
* Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno natančno preberite etiketo in informacije o izdelku.
** Pesticide uporabljajte varno. Pred uporabo natančno preberite etiketo in navodila. Prosimo, upoštevajte, simbole in opozorila na navodilih za uporabo.

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.