Rastline potrebujejo ljubezen.
In Substral.

Aktualna opravila

Težave s polži?

maj-oktober
 



Imate težave s polži na vrtu? Ne veste, katere vrste so škodljive za vaše pridelke in katere ne? Predstavljamo vam vrste polžev pri nas in nekaj načinov, kako jim lahko preprečimo dostop do naših pridelkov.


Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev. Po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke.

Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage. Kopenski polži so najbolj aktivni ponoči in v vlažnih, deževnih dneh. Če so vremenske razmere neugodne se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje pod kamni, trhlim lesom, tudi živim mejam. Nekatere vrste se ob neugodnih razmerah zaližejo – zaprejo v hišico in s sluzjo prilepijo na podlago. Tako lahko preživijo nizke temperature in sušna obdobja. Zelo so občutljivi na visoke temperature (večina jih pogine pri temp. višji od 50°C).

Večina polžev se prehranjuje z rastlinami in njihovimi deli (tako svežimi, kot odmrlimi). Zanimivo je, da lahko prebavljajo celulozo in lahko jejo tudi papir. Obstaja pa tudi nekaj plenilskih vrst, ki plenijo tako osebke drugih vrst, kot tudi osebke svoje vrste – kanibali. So pa tudi zajedavci.

Nas najbolj zanimajo kopenski polži in sicer iz reda Stylommatophora, po slovensko: kopenski pljučarji. Za njih je značilno, da imajo dva para velikih tipalnic, pri katerih so na prvem paru oči. Prezimijo v grmovju ali v tleh v različnih stadijih. So dvospolniki in se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo v začetku poletja (400-600 jajčec/osebek). Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži. Ti dozorijo spolno dozorijo že po 60 dneh. Ker so slabo zavarovani pred izgubo vode (slinarji in lazarji vsebujejo do 85% vode) so v suhem vremenu aktivni ponoči, v deževnem pa tudi podnevi. Najbolj jim ustrezajo temperature od 12 do 22°C in 20—30% vlaga v tleh.  Prehranjujejo se z rastlinami, kjer lahko v 24 urah pojedo od 5 – 50% svoje teže. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Znotraj tega reda so tri družine:

·         Aronidae – lazarji

·         Limacidae – slinarji

·         Helicidae – veliki polži

 

LAZAR (Aronidae)

  • ima čokato telo, ob dotiku se zvije v polkrog,
  •   ima brazgotinast plašč ,
  • dihalno odprtino ima v prednjem delu plaščnega ščita,
  • je lahko  e, rjavkast ali sivkast,
  • je rastlinojed, objeda liste, kalčke, mlade rastline, gomolje, korene ind.
  • bolj pogosto kot na poljih je na vrtovih,
  • za seboj pušča značilno posušeno svetlečo sluz,
  • v Sloveniji je poznanih 9 vrst.

 

Rdeči lazar (Arion rufus)

  • ni samo rdeči, lahko je tudi rdeče oranžni ali rjavo črni. Barva je odvisna od lokacije (na hladnejših lokacijah so temnejše barve),
  • veliki so od 10 – 15 cm,
  • njegov življenjski prostor so vrtovi, žive meje, travniki, močvirja...,
  • prehranjuje se s svežo rastlinsko hrano, odmrlimi snovmi ter tudi živalsko (beljakovinsko) hrano,
  • hrano sprejema z jezikom (strgačo),
  • prezimijo jajčeca.

 

Gozdni lazar (Arion ater)

  • črne barve,
  • velikosti od 10- 15 cm (spolno zrel je že pri velikosti 2,5 cm),
  • to je fotofobna vrsta, ki se hrani z mrhovino, glivami in rastlinami,
  • njegov življenjski prostor so jase v bližini gozdov.

 

Vrtni lazar (Arion hortensis)

  • sivo črne barve, spodnji del je svetlejši,
  • velikosti 3-4 cm,
  • svoja jajčeca odlaga v luknje v tleh ali pod kamenje,
  • prehranjuje se s čebulicami, peso, korenjem, rad ima mlade rastlinice.

 

Sivi lazar (Arion circumscriptus)

  • velikost do 4 cm,
  • plašč ima sivo rjave barve, ob straneh ima podolgovate črne črte,
  • izrazito nočna žival,
  • življenjski prostor so vlažni gozdovi, livade, vrtovi, bližina rek,
  • je rastlinojed.

 

Portugalski ali španski lazar (Arion lusitanicus)

  • je rdeče do rdeče rjave barve,
  • doseževelikost 15 -20 cm,
  • razširjen je povsod po zahodni in srednji Evropi, pri nas se je pojavil pred 10-imi leti
  • življenjski prostor je raznolik: žive meje, vrtovi, livade, gozdovi in močvirja. Najdemo ga tudi na kislih tleh,
  • jajčeca odlaga v tla in sicer od 300 do 400 jajčec na leto,
  • živi od 12 -14 mesecev,
  • prehranjuje se praktično z vsem.

 

SLINAR (Limacidae)

  • ima zrnast plašč z žlebom, ki je na sredini,
  • dihalna odprtina se nahaja na desni strani zadnjega dela plaščnega ščita,
  • velik je od 4 do 20 cm,
  • je hitrejši od lazarjev,
  • v Sloveniji živi 7 vrst,
  • je pomemben škodljivec.


Veliki slinar (Limax maximus)

  • svetlo sive do rjave barve. Na hrbtu ima rumene proge,
  • velikosti 10-20 cm,
  • življenjski prostor: v bližini ljudi; trate, vrtovi,...,
  • je  vsejed, hrani se z živimi in odmrlimi rastlinami in glivami, lovi druge manjše polže,
  • živi od 2,5 do 3 leta.


Mrežasti slinar (Deroceras reticulatum)

  • velik je od 4 do 6 cm,
  • njegov življenjski prostor so vrtovi, njive in gozdovi,
  • rad imatežka tla in vlažne lege,
  • prehranjuje se izključno z rastlinami,
  • aktiven je tudi pri nižjih temperaturah.


Poljski slinar (Deroceras agreste)

  • velikosti 3-4 cm,
  • plašč je svetlo rjave barve, ob straneh je svetlejši, glava pa temnejša,
  • je rastlinojed.

 

VELIKI POLŽ (Helicidae)

  • polž s hišico
  • hišice so različnih oblik in velikosti,
  • obstaja 11 rodov, med katerimi samo nekatere vrste spadajo med škodljivce.
  • spada med največje polže s hišico pri nas,
  • hišica je lahko visoka do 5 cm,
  • življenjski prostor: žive meje, vrtovi, travniki, gozdovi,
  • odrasli osebek prezimi, tako da se zakoplje do 10 cm globoko v tla
  • njegova življenjska doba je 3 – 7 let,
  • ne povzroča velike škode.
  • svetle barve, z rumenkasto oz. rdečkasto hišico in črnimi progami,
  • velikosti 2,5 cm,
  • življenjski prostor: vrtovi, gozdovi, parki, žive meje,
  • prehranjuje se z zelenimi rastlinami.

 

Veliki vrtni ali vinogradniški polž (Helix pomatia)

  • spada med največje polže s hišico pri nas,
  • hišica je lahko visoka do 5 cm,
  • življenjski prostor: žive meje, vrtovi, travniki, gozdovi,
  • odrasli osebek prezimi, tako da se zakoplje do 10 cm globoko v tla
  • njegova življenjska doba je 3 – 7 let,
  • ne povzroča velike škode.

Mali vrtni polž (Cepaea hortensis)

  • svetle barve, z rumenkasto oz. rdečkasto hišico in črnimi progami,
  • velikosti 2,5 cm,
  • življenjski prostor: vrtovi, gozdovi, parki, žive meje,
  • prehranjuje se z zelenimi rastlinami.
  •  

Kdaj lahko pričakujemo povečano število polžev na vrtu?

  • privlači jih neobdelana, zaraščena površina, žive meje, kupi kamenja, odpadni les,...
  • prevelika uporaba, z dušikom bogatih, gnojil,
  • pretirana uporaba zaščitnih sredstev, ki uničujejo naravne sovražnike polžev,
  • gojenje v monokulturi (potrebno je kolobariti),
  • mile zime in vlažna poletja.

 

Kako lahko polže zatiramo?

  • z mehansko obdelavo tal, predvsem z izboljšanjem vodnega režima v tleh,
  • posredno jih lahko zatiramo z uporabo gnojil in pravilno izbiro rastlin,
  • polži se izogibajo številnim rastlinam, kot so npr. ognjič, mak, grobeljnik, čebula, česen, žajbelj, timijan, pelin,...
  • s posebnimi sredstvi, ki se imenujejo limacidi in so v obliki strupene briketirane vabe. Pri nekaterih pripravkih moramo biti pozorni na karenco, ne delujejo na vse vrste polžev,
  • na manjših površinah se proti njim borimo s sredstvi, ki jim uničijo prevleko iz sluzi in tako dehidrirajo: živo in gašeno apno, pepel, mineralna gnojila, sol,...
  • ne zatiramo in preganjamo njihovih naravnih sovražnikov: hrošči brzci, krastače, slepci, ježi, krti, rovke, vrane, škorci, race,...
  • pomagamo si lahko tudi s pivom: posodico s pivom, plitvo zakopljemo, vonj po pivu polže privablja tudi na večje razdalje,
  • uporaba nenevarnih in nestrupenih gelov za polže, kot je npr. Celaflor Naturen gel za polže. Ta gel ustvari mehanično prepreko, preko katere polži ne uspejo priti in tako so rastline zaščitene.




... seznam prihajajočih opravil

... predhodno opravilo ... naslednje opravilo
 



© 2012 Silk d.o.o. in Scotts Celaflor GmbH
* Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno natančno preberite etiketo in informacije o izdelku.
** Pesticide uporabljajte varno. Pred uporabo natančno preberite etiketo in navodila. Prosimo, upoštevajte, simbole in opozorila na navodilih za uporabo.

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.